Ali članom uprave in nadzornega sveta sledijo, policija pa jih ustavlja na cesti neobičajno pogosto? Foto: Uredništvo
Paranoja ali upravičen strah na Petrolu?
V Petrolu pri vseh šestih članih uprave in devetih članih nadzornega sveta preverjajo, ali so morebiti opazili, da jim kdo sledi. Zanima jih tudi, ali jih policija kontrolira več kot običajno. Kaj se dogaja v največjem naftnem trgovcu pri nas?
V upravi največjega naftnega trgovca sedi šest članov, med tem ko njihovo poslovanje nadzira devetčlanski nadzorni svet. In prav vseh 15 oseb bi lahko bilo tarča zasledovanja; to namreč preverjajo v vrhu Petrola.
Vseh 15 oseb je namreč prejelo elektronsko sporočilo, v katerem jih vodstvo Petrola prosi, da člani uprave in nadzorniki sporočijo, ali so bili v zadnjem času morebiti »več kot običajno« kontrolirani s strani policije. Če so bili, prosijo za informacijo kdaj, kje in zakaj jih je doletela policijska kontrola.
To še ni vse, sprašujejo jih, ali so bili deležni nadzora policije in, ali se jim zdi, da jim sledijo.
Člani uprave naj sporočijo tudi, ali so v zadnjih treh mesecih opazili karkoli neobičajnega v svoji bližini, kar bi nakazovalo na zasledovanje. Na primer, če so v svoji bližini večkrat opazili isto neznano osebo ali vozilo oziroma zbiranje informacij. Člani nadzornega sveta pa naj o morebitni tovrstni izkušnji razmislijo za zadnji mesec dni.
Po tem, ko je eden najbogatejših Slovencev Dari Južna z imenovanjem novega nadzornega sveta dejansko prevzel nadzor nad Petrolom, se očitno v zakulisju dogajajo zanimive stvari.
Južna je v svojih dveh podjetjih torej dobil izredni finančni nadzor, povezan z gradnjo njegove nove razkošne vile v ljubljanskih Murglah.
Policija vpletenost zanika
V policiji namige, da bi vodilne in njihove nadzornike na Petrolu posebej nadzorovali, zanikajo.
Vodstvo policije ne podaja usmeritev ali navodil koga naj poimensko ustavljajo policisti, poudarjajo, in še dodajajo, da policisti svoje naloge opravljajo v skladu z zakonodajo, strokovnimi smernicami ter operativnimi potrebami, pri čemer morajo ravnati nepristransko in zakonito. Izvajanje nadzora v cestnem prometu temelji zgolj na oceni tveganj, opaženih kršitvah in drugih strokovnih kriterijih.
Namige, da naj bi policija v zadnjem času »več kot običajno kontrolirala« posamezne člane uprave ali nadzornega sveta določenega podjetja, zavračamo kot neutemeljene, so se odzvali iz generalne policijske uprave.
Le z odredbo sodišča
Policija lahko koga tudi spremlja s prikritimi metodami in sredstvi, torej mu tajno sledi ali prisluškuje, a za uporabo teh metod je potrebna odredba sodišča. Odredbo pa lahko pridobi le v primeru, ko je pridobivanje dokazov s klasičnimi kriminalističnimi metodami nemogoče ali neučinkovito. Policija mora pridobljene dokaze predati državnemu tožilcu, ki jih nato uporabi v kazenskem postopku.
Če bi torej Petrolovcem sledila oziroma jih spremljala policija, bi to počela le v primeru, da bi preiskovala kakšno kaznivo dejanje.
Slovenskih državljanov ne sme spremljati varnostno obveščevalna agencija Sova. Po veljavnem zakonu lahko Sova preiskuje le »informacije iz tujine ali v povezavi s tujino, pomembne za zagotavljanje varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države,« oziroma o organizacijah iz tujine, ki bi lahko ogrozile varnost države.
Če bi torej Petrolovce vzela pod drobnogled Sova, bi to storila le, če bi ti s svojim delovanjem ogrožali varnost države.
Jih opazujejo detektivi?
Če kdo dejansko spremlja člane uprave ali nadzornike Petrola, bi to lahko bile le zasebne detektivske agencije, ki bi jih za to kdo najel. Z detektivi sicer sodeluje Slovenski državni holding (SDH), krovni upravljavec državnega premoženja, vendar naj bi jih, kot so povedali za Info360, najeli le za izterjavo. Predsednik uprave SDH Žiga Debeljak s svojim pomočnikom Damirjem Črnčečem, pristojnim za korporativno varnost, pa ne smeta svojega položaja izrabljati za nadzor nad družbami, ki jih SDH soupravlja. Če bi to počela, bi bilo to protizakonito.
Če je torej kdo dejansko naročil spremljanje Petrolovcev, bi bilo to lahko povezano s poslovnimi interesi, povezanimi z naftnim trgovcem, informacije, ki bi jih s spremljanjem pridobil, pa bi torej lahko izrabil za uresničitev svojih ciljev, na primer, če špekuliramo – za spremembo lastniških razmerij v Petrolu.
Zgodovina se v Petrolu očitno ponavlja
Dogajanje v Petrolu, kjer zdaj aktualna uprava pod vodstvom Saša Bergerja pripravlja odškodninsko tožbo zoper nekdanjo predsednico uprave Nado Drobne Popović, ki naj bi družbo škodovala za nekaj več kot 11 milijonov evrov, doslej ni vplivalo na zaupanje vlagateljev. Delnica na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se namreč dobro drži.
Odškodninska tožba zoper nekdanje vodstvo se ne bo zgodila prvič. Potem, ko je posebna revizija ugotovila nepravilnosti pri osmih od 30 pregledanih poslov, pri katerih so bili zaznani elementi morebitne kazenske odgovornosti, je namreč nekdanja uprava Petrola pod vodstvom Drobne Popović vložila odškodninsko tožbo zoper nekdanjo upravo pod vodstvom Tomaža Berločnika. Petrolu naj bi pod njegovim vodenjem nastalo za več kot osem milijonov evrov škode. Berločnik, ki je Petrol vodil več kot osem let, je zavrnil očitke in zatrdil, da je bila nekdanja uprava tarča neupravičenih pritiskov.
Tako Berločnik kot Drobne Popović sta z vrha Petrola uradno odšla sporazumno.
