Interventni zakon o podaljšanju veljavnosti vinjet bo treba očitno malce popraviti. Foto: STA
Podaljšanje vinjet: na kaj opozarja parlamentarna zakonodajno-pravna služba
Poslanci bodo o predlogu za štirimesečno podaljšanje veljavnosti letnih vinjet odločali po nujnem postopku, in sicer na izredni seji 3. novembra.
Za podaljšanje vinjet se je vlada odločila zaradi bistvenega povečanja prometa, rekordnih investicij, zastojev in tudi zaradi kakovosti uporabe avtocest. Za štiri mesece se bo podaljšala veljavnost vinjet, ki bodo veljavne na 1. december 2025.
Na spletni strani državnega zbora pa so objavili mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe o tem predlogu.
Prebrati ga je mogoče tukaj.
Na kratko pa so parlamentarni pravniki opozorili predvsem na dvoje - na morebitno nedovoljeno državno pomoč in na nejasnost glede tega, za katere vinjete naj bi vladni predlog sploh veljal.
Parlamentarni pravniki so zapisali, da osrednja določba predloga zakona pravi, da »se veljavnost letnih elektronskih vinjet, katerih veljavnost 1. decembra 2025 še ni potekla, podaljša za štiri mesece od poteka njihove veljavnosti«.
Pomen te določbe pa ni dovolj jasen oziroma je celo v neskladju z obrazložitvijo. Če logično analiziramo to določbo, določa kot pogoj za podaljšanje veljavnosti letne elektronske vinjete le, da gre za letno elektronsko vinjeto, katere veljavnost na dan 1. december 2025 še ni potekla.
Temu pogoju ustrezata dve skupini letnih elektronskih vinjet:
a. letne elektronske vinjete, ki so veljavne na dan 1. december 2025, saj njihova veljavnost na ta dan še ni potekla;
b. pa tudi vse tiste, katerih veljavnost bo začela po tem datumu (npr. bodo začele veljati 2. decembra 2025), saj tudi njim veljavnost na dan 1. december 2025 še ni potekla.
Ta pogoj je v logičnem in jezikovnem pomenu slabo zapisan, saj ga izpolnjujejo vse letne elektronske vinjete, katerih rok veljavnosti še ne bo potekel na dan 1. december 2025, kar pomeni vse letne elektronske vinjete, katerim bo rok veljavnosti potekel 2. decembra 2025 ali kadarkoli kasneje. Problem je v tem, da v besedilu predloga zakona ni določen dodaten pogoj, da morajo te letne elektronske vinjete 1. decembra 2025 tudi že veljati in njihova veljavnost ne sme nastopiti po tem datumu, saj so le na ta način izločene vse letne elektronske vinjete iz točke b.
»Opozarjamo, da to besedilo pomeni za vse letne elektronske vinjete, katerim na ta datum veljavnost še ni potekla, tudi tistim, katerih veljavnost bo začela po 1. decembru 2025. To logično pomanjkljivost je treba odpraviti, da se odpravi nejasnost pri njegovi uporabi.«
Zakonodajno-pravna služba pa je pri interventnem zakonu opozorila še na vprašanje morebitne državne pomoči, ki jo bodo prejela tista podjetja, ki imajo za svoja vozila letne elektronske vinjete, katerim bo veljavnost po predlogu zakona podaljšana.
Predlog zakona namreč tudi sam ugotavlja, da »ustvarja pozitivne posledice za gospodarstvo, saj bodo lahko njihova vozila, ki uporabljajo veljavno letno elektronsko vinjeto, katere veljavnost še ne bo potekla 1. decembra 2025, uporabljala cestninsko omrežje dodatne štiri mesece brez kakršnih koli stroškov iz naslova dodatnega plačila cestnine«.
Taka ugodnost, ki jo država podeli selektivno določenim podjetjem (samo tistim, ki imajo vozila z letno elektronsko vinjeto) iz državnih virov (gre za oprostitev plačila cestnine za določen čas) lahko predstavlja državno pomoč, če daje določenim podjetjem prednost na trgu pred drugimi.
Iz predloga zakona ne izhaja, da bi predlagatelj ta problem sploh zaznal, sploh pa ni pojasnjeno, iz katerih razlogov to bodisi ni državna pomoč, ali pa na kateri podlagi je taka državna pomoč dovoljena. Sicer je mogoče domnevati, da bi lahko bila dovoljena kot skupinska izjema de minimis, če ni mogoče pričakovati, da bi posamezno podjetje zaradi tega preseglo mejno vrednost državne pomoči te skupinske izjeme, pri čemer pa je treba upoštevati tudi morebitno kumuliranje državnih pomoči. Glede na to zakonodajno-pravna služba meni, da je treba v predlogu zakona pojasniti razloge, iz katerih je sklepati, da ne gre za nedopustno državno pomoč.
