Domačini so naselje poimenovali "kurnik". Foto: Ceeref
Podjetje v lasti družine Lah ne bo končalo velikega nepremičninskega projekta
Eden najbogatejših Slovencev je dvignil roke od nepremičninskega projekta, zemljišče bi rad prodal za slabih pet milijonov evrov.
Med Ljubljano in Vrhniko je na Drenovem Griču umeščena soseska Drenovo. V treh vrstah po devet hiš je trenutno postavljenih 27 vrstnih hiš, po prvotnih načrtih pa bi moralo na tem območju stati skupno 78 energetsko varčnih vrstnih hiš v devetih vrstah. Investitor projekta je podjetje Ceeref v lasti družine enega najbogatejših Slovencev Igorja Laha.
A načrti in napovedi o atraktivni zaprti soseski so daleč od dokončanja. Lahovo podjetje je, kot kaže, dvignilo roke in se odločilo, da projekta ne bo dokončalo. Na nepremičninski strani smo namreč odkrili oglas za prodajo več kot 30 tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča.
Zemljišče z gradbenim dovoljenjem za gradnjo 51 vrstnih hiš v velikosti 150 kvadratnih metrov prodajajo za 4.900.000 evrov brez DDV. Navajajo, da je komunalni prispevek že poravnan, gradbeno dovoljenje pa je pravnomočno, kar omogoča takojšen začetek razvoja. Zemljišče je delno komunalno opremljeno.
Prve hiše so prodali leta 2021, bile so dokončane na ključ, cene pa so se v povprečju gibale okoli 285.000 evrov – cena je bila tudi odvisna od velikosti pripadajočega zemljišča. Zemljišče prodaja nepremičninska agencija Stoja in navaja, da bi se lahko projekt v celoti izvedel v prodajni vrednosti med 25 in 30 milijoni evrov.
Direktor nepremičninske agencije Stoja Trade Zoran Đukić, ki stoji za prodajo tega zemljišča, pravi, da je odločanje investitorjev pri projektih, ki predvidevajo gradnjo približno 50 podobnih stanovanjskih hiš na eni lokaciji precej kompleksno.
»Poleg samega zanimanja končnih kupcev se pri presoji upoštevajo tudi stroški gradnje in financiranja, predvidena dinamika razvoja projekta, čas prodaje posameznih faz ter pričakovana donosnost investicije. Zato samega interesa za nakup zemljišča ni mogoče neposredno enačiti s povpraševanjem končnih kupcev po posameznih hišah.«
Đukić sicer ocenjuje, da gre za lokacijo, ki ima določene prednosti, a je končna uspešnost posamezne faze odvisna tudi od zasnove hiš, njihove velikosti, standarde izvedbe in cene v času, ko pridejo na trg.
Doda, da bi bil glede primerjave z letom 2021 in omenjeno ceno približno 285.000 evra za hišo na ključ pri podajanju konkretnega današnjega zneska previden.
»Brez podatkov o natančni površini hiše, velikosti zemljišča, stopnji in standardu dokončanja ter drugih značilnostih posamezne enote neposredna cenovna primerjava ne bi bila dovolj zanesljiva. Lahko pa rečemo, da se je od leta 2021 spremenil tako cenovni nivo stanovanjskih nepremičnin kot tudi stroškovno in finančno okolje za razvoj novih projektov, zato takratnih cen ni mogoče neposredno preslikati na današnje razmere.«
Kdo je Igor Lah in zakaj prodajajo zemljišče?
Igor Lah velja za enega najbolj prepoznavnih obrazov slovenske tranzicijske privatizacije in že desetletja sodi v sam vrh najpremožnejših Slovencev. Njegov poslovni vzpon je tesno povezan s privatizacijskimi skladi, finančnimi holdingi in nepremičninskimi projekti. Igor Lah velja za pidovskega barona.
Konkretnega razloga za prodajo v Skupini Ceeref ne razkrivajo. Pravijo, da so v zadnjem obdobju preoblikovali svoje poslovne in razvojne usmeritve, zato svoje aktivnosti usmerjajo v skladu z novimi strateškimi prioritetami.
»Odločitev za prodajo projekta Drenovo je del te usmeritve, zato projekta z naše strani v predvideni obliki ne bomo nadaljevali in smo ga ponudili v prodajo.«
Prepričani so, da projekt predstavlja dobro razvojno priložnost in ima velik potencial za novega investitorja.
»Z vprašanji, zakaj se je odločil za prodajo, smo se obrnili na podjetje Ceeref. Njihov odgovor še čakamo.«
Naši sogovorniki iz vrst gradbeništva pa pravijo, da se ne čudijo, da je obupal nad dokončanjem projekta. Drenovo namreč stoji na obrobju Ljubljanskega barja, območju srednje poplavne nevarnosti, zato bi bila potrebna gradnja na pilotih. To pa stroške gradnje precej zviša.
To naj bi bil po naših neuradnih informacijah tudi glavni razlog za odločitev prodaje zemljišča.
Na spletni strani krajevne skupnosti Drenov Grič – Lesno Brdo so o novem naselju zapisali, da je »projekt gradnje novih vrstnih hiš, ki rastejo na nasipih ob »štreki« (železniški progi), za marsikaterega krajana še vedno sporen. Ne brez razloga, kajti naselje Drenovo, kot so ga poimenovali izvajalci, nastaja na področju, kjer se je ob močnih deževjih lahko razlivala voda, ki zdaj zastaja drugje, bližje že prej obstoječim hišam. Svet krajevne skupnosti skuša težave odpraviti.«
Po javno dostopnih podatkih se je ideja o gradnji naselja Drenovo pojavila že leta 2007. Po prvotnih načrtih naj bi na tem območju stalo sto hiš, danes pa je postavljenih le 27 hiš. V času pridobivanja potrebnih dovoljenj se je veliko vprašanj navezovalo prav na dejstvo, da je območje soseske Drenovo poplavno ogroženo. To je v uradnem poročilu za leto 2018 zapisal tudi državni inšpektorat za okolje in prostor.
Pretežni del je navedel kot območje srednje poplavne nevarnosti, del pa kot območje majhne in preostale poplavne nevarnosti.
