Podjetniška zadruga, ki jo vodi algoritem

Kot pravi njen idejni oče Pavel Bohinc, njihova poslovna komuna povezuje samostojne podjetnike v skupnost, kjer si z medsebojnim sodelovanjem znižujejo stroške, izboljšujejo pogoje na trgu in hkrati ohranjajo popolno podjetniško svobodo.

Osrednjo vlogo v zadrugi igra računalniški algoritem, ki takoj, nepristransko in pošteno razdeli stroške in prihodke glede na vnaprej dogovorjene deleže.

»Gre za prvi primer v svetu, kjer je »šef iz mesa in krvi« zamenjan s programom, ki vedno sledi pravičnim pravilom – brez emocij, zamikov ali pristranskosti,« poudarja Bohinec.

Sodelovanje v zadrugi je prostovoljno, prinaša pa konkretne koristi: skupinsko varnost, boljše pogoje pri dobaviteljih in nižje stroške.

Vsak član je samostojen podjetnik, brez nadrejenih, prihodki in stroški se delijo sproti, pošteno in tudi za nazaj (npr. ob upokojitvi člana).

Zadruga ohranja spoštovanje zasebne lastnine – vsako orodje, sredstvo ali znanje ima svojega lastnika; komuna ne pomeni skupne lastnine, temveč skupni interes.

Vsak član ima svojo virtualno denarnico, popolno avtonomijo in hkrati občutek pripadnosti skupnosti, ki mu omogoča varnost in moč pri skupnem nastopanju na trgu. Kaj pa je ključna prednost? Podjetnik lahko gre mirno na dopust, saj za njegove stranke začasno poskrbijo sočlani – posel teče naprej, odnosi ostajajo, algoritem deli.

Ekonomist Vlado Dimovski pozdravlja idejo o poslovni zadrugi: 

»Kljub bogati zgodovini, se zadružništvo danes sooča z različnimi izzivi. Potreba po prilagajanju hitrim spremembam v gospodarstvu, digitalizaciji in globalizaciji trga je nujna,« pravi. 

Zadružništvo v Sloveniji se je začelo razvijati v drugi polovici 19. stoletja, ko so se kmetje soočeni z gospodarskimi težavami, začeli združevati v zadruge. Tako je bila leta 1856 ustanovljena prva kmetijska zadruga na Slovenskem, ki je omogočila skupni nakup potrebščin, skupno prodajo pridelkov in medsebojno pomoč. »To je bil takrat odgovor na izzive, ki so jih kmetje doživljali zaradi pomanjkanja kapitala in dostopa do trga,« povzema Dimovski razvoj zadružništva pri nas.

V času med obema vojnama je zadružništvo doživelo pomemben razvoj in se uveljavilo kot pomembna gospodarska struktura, ki je imela na posamezne članice sinergijske učinke, po drugi svetovni vojni pa je bilo podvrženo socialističnemu sistemu, kjer so zadruge delovale kot del državnega gospodarstva. Kljub temu so ohranile svojo osnovno nalogo – povezovanje ljudi za skupno dobro. Po osamosvojitvi Slovenije so se zadruge ponovno preoblikovale v avtonomne in prostovoljne organizacije, ki danes igrajo ključno vlogo v slovenskem kmetijstvu in podeželju.