Pravni strokovnjak: Nerazumljivo je, da je lahko na vodilnem mestu več mesecev oseba, ki je priznala sporno poslovno prakso

V aferi, ki je odjeknila na Slovenskih železnicah (SŽ), je ključno vprašanje:

Kako je možno, da je Dean Peršić, vodilni v podjetjih odvisnih družb SŽ - Ferspedu in VV-Logu - ostal na položaju še PET MESECEV po tem, ko je pisno priznal, da je pripoznal fiktiven dolg za storitve, ki v korist družb Fersped in VV-Log niso bile nikoli opravljene. 

O tem, zakaj Peršić ni takoj po priznanju spornih poslov zapustil Železnice, medtem ko se je moral član poslovodstva, odgovoren za finance Tomaž Kraškovic kmalu posloviti, je generalni direktor SŽ Dušan Mes za Info360 takole pojasnil: 

Oba sta dala odstopne izjave takoj. Res pa, da gospod Peršić ni zaposlen na SŽ tako kot Tomaž. Je zaposlen na eni od naših vnukinj, na podlagi korporativnega upravljanja imamo družbo, ki je v solastnštvu s češkim partnerjem, kjer je potrebno izvesti vse postopke, tudi pridobiti vsa soglasja in druga imena. 

A ta izjava generalnega direktorja Dušana Mesa se po preverjanju podatkov v Ajpesu ni izkazala za točno. Tam je namreč navedeno, da je Peršić 29. oktobra 2024 izstopil samo kot direktor VV Loga, ostal pa direktor Ferspeda, pri čemer je še istega dne - torej 29. oktobra 2024 ponovno vstopil nazaj kot direktor VV Loga. Tako je kljub priznanju spornih poslov do 2. marca letos zastopal obe podjetji VV Log in Fersped, razkriva Ajpes. 

Predsednik nadzornega sveta družbe SŽ EP Logistika (mati), ki obvladuje podjetje Fersped (hčera), je Dušan Mes. 

Kaj pravni strokovnjaki menijo o tem, da nekdo, ki prizna kazniva dejanja, kot jih je Peršić, ostane na položaju več mesecev? So taki primeri z vidika korporativnega prava sprejemljivi? 

Pravnik prof. dr. Miha Juhart z ljubljanske pravne fakultete takole pojasnjuje položaj odvisne družbe, ki sodi v okvir delovanja družbe matere.

»V pristojnost poslovodstva matere spada tudi upravljanje odvisnih družb. Del upravljanja je imenovanje in odpoklic vodilnih organov.«

Pravnik dr. Miha Juhart.

Po Juhartovih besedah torej ni dvoma, kako bi morali ravnati nadrejeni Deanu Peršiću. 

»Za nadrejeno družbo mati velja, da mora njeno poslovodstvo ravnati kot dober in skrben gospodarstvenik tudi, ko gre za upravljanje odvisnih družb. V primeru nepravilnosti se mora odzvati.«

Kdaj morajo torej nadrejeni ukrepati, ko odkrijejo ali so seznanjeni s spornim ravnanjem, je izjemno težko umestiti v časovno dimenzijo, pravi sogovornik, saj mora biti podlaga za ukrepe vedno dobro utemeljena – s pridobljenimi vsemi možnimi informacijami, da se odgovorni izognejo morebitnim tožbam in odškodninski odgovornosti. 

Skrbno vodenje postopkov zagotovo zahteva svoj čas, ampak čas petih mesecev za to, da nekoga, ki s podpisom prizna sumljive posle, odslovijo iz družbe, se zdi strokovnjaku, specializiranem za civilno in gospodarsko pravo, predolgo obdobje.

Dr. Borut Bratina je profesor gospodarskega prava na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti.

Podstopek odpoklica bi se moral nemudoma začeti

Dr. Borut Bratina, profesor gospodarskega prava na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti (EPF) je povedal, da se mora v primeru, da stori vodilni v gospodarski družbi nekaj dokazano nezakonitega ali poda izjavo, da je izvajal nezakonita dejanja, nemudoma začeti postopek njegovega odpoklica. Postopek odpoklica je z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD) natančno določen.

V primeru, ko zadeva ni dovolj jasna, mora nadzorni svet ugotavljati in dokazovati krivdo. Z odločitvijo se namreč ne sme prenagliti, saj bi lahko s tem tvegal morebitno plačilo kasnejših odškodnin ipd.

A v primeru podpisane izjave vodilnega, da je opravljal nezakonita dejanja, so stvari po besedah Bratine dovolj jasne in je dokazovanje razlogov za odpoklic mnogo lažje.

Če nekdo v taki družbi poda odstopno izjavo, jo lahko takoj zapusti. V zvezi s tem ni treba čakati na soglasja morebitnih družbenikov, je neposreden Bratina. Spomnimo na zgornjo izjavo generalnega direktorja Dušana Mesa, da je bila ovira za odslovitev Peršića mešano lastništvo, in sicer slovensko-češko lastništvo v EP Logistika. 

V kolikor vodilni, ki je priznal nečedna dejanja, družbe ne zapusti, ker na primer ne najdejo ustrezne zamenjave, potem imajo tam slabo upravljanje, je jasen Bratina. Nerazumljivo se mu zdi, da lahko v družbi v posredni državni lasti, kjer bi morali biti še posebej spoštovani visoki standardi korporativnega upravljanja, na vodilnem mestu še več mesecev pustijo osebo, ki je priznala sporno poslovno prakso.

»Podpisano priznanje vodilnega, da je ravnal narobe, je po njegovem mnenju preveliko tveganje za družbo, zato bi bilo prav, da jo zapusti.«

Kaj pa odgovornost nadzornega sveta

Za nadzorni svet, za katerega bi se izkazalo, da je kršitve zaznalo in več mescev ni reagiralo, bi lahko rekli, da je ravnalo nevestno.

»Nadzorni sveti so zato, da vršijo nadzor. Če se v primerih spornih praks ne odzovejo, pomeni, da niso skrbni in vestni nadzorniki.«

V kolikor se izkaže, da je medtem, ko niso reagirali, nastala poslovna škoda, so lahko tudi odškodninsko odgovorni.

SDH obveščen komaj pred dnevi

Na Slovenskem državnem holdingu, ki upravlja 12 milijardno državno premoženje, torej tudi SŽ, o tamkajšnjem domnevnem priznavanju fiktivnih dolgov do 6. maja 2025 niso vedeli nič. Včeraj, 13. maja pa so povedali, da so bili s primerom seznanjeni v okviru rednega periodičnega sestanka z družbo Slovenske železnice.

»Poslovodstvo družbe nas je seznanilo, da so bili v zvezi z zadevo izvedeni vsi ustrezni ukrepi, da so bili o tem obveščeni pristojni organi pregona in da družbi ni nastala nikakršna škoda. Nadaljnji razvoj dogodkov v zvezi s tem primerom bomo spremljali v okviru naših rednih upravljavskih aktivnosti.« 

Dodajmo, po besedah generalnega direktorja Dušana Mesa so bile kazenske ovadbe spisane marca letos, SDH pod vodstvom Žige Debeljaka je bil o dogajanju obveščen nekaj dni nazaj, torej dva meseca pozneje, izredna seja nadzornega sveta, ki ga vodi Gabrijel Škof, pa je na to temo sklicana šele za ta četrtek.