Po ocenah sogovornikov je primorska hobotnica treh podjetij obrnila za 15 do 20 milijonov evrov pri prodaji fiktivnih terjatev. Foto: STA
Primorska hobotnica fiktivnih terjatev obrnila okoli 20 milijonov evrov
V Kopru poteka predkazenski postopek v zadevi prodaje fiktivnih terjatev v vrednosti več milijonov evrov. V mrežo primorskega trojčka (Humade, Venka Vojo in Globus&Histria) se je ujela vrsta bank, večina faktoring družb ter nekaj znanih podjetnikov in tudi ljudje, ki se na sivem trgu ukvarjajo s posojanjem denarja.
»V poslovnem svetu se veliko pogovorov te dni začne z vprašanjem, kako globoko pa si se v primorsko hobotnico zapletel ti,« povzema poslovnež, ki ne želi biti imenovan. Kriminalno dogajanje na Obali je po njegovih besedah vplivalo na to, da so kupci terjatev pri nas postali precej bolj previdni. Ne želijo se izpostaviti niti drugi, na primer poslovne banke, ki so ugotovile, da so od svojih strank kupile fiktivno terjatev. Prodaja fiktivnih terjatev naj bi potekala več let, po ocenah naj bi jih bilo za od 15 do 20 milijonov evrov. Kot je mogoče oceniti, se je shema primorske hobotnice začela podirati, ko je eden od kupcev terjatev ugotovil, kaj se dogaja in blokiral račune podjetij iz hobotnice in ko je ena od bank Luko Koper v začetku leta pozvala k plačilu, a so jo iz koprske družbe zavrnili, češ da so vse svoje obveznosti do poslovnih partnerjev poravnali.
Eden bolj donosnih poslov na Obali je zagotavljanje (zunanjih) delavcev za Luko Koper za delo na njenem avtomobilskem terminalu, na katerem pretovarjajo vozila več kot dvajsetih svetovnih proizvajalcev.
Konec leta 2024 je Luka Koper pod vodstvom Nevenke Kržan znova objavila razpis za izvajanje pristaniških storitev na tem terminalu za obdobje do sredine leta 2028. Izbranih je bilo pet podjetij, s katerimi so sicer delali že prej, med njimi je bilo tudi podjetje Humade Denisa Humarja. Še leta 2024 je to podjetje ustvarilo več kot 1,2 milijona evrov čistega dobička, nato pa ga je njegovo vodstvo marca letos nenadoma poslala v stečaj. Za stečaj sta se takrat odločili še dve podjetji, o katerih pišemo v nadaljevanju.
Portal Necenzurirano je nedavno razkril, da je posle v Luki Koper po Humade prevzel konzorcij podjetij Acura Group in IstraAvto. V ozadju obeh podjetij se pojavlja znani primorski podjetnik Sebastjan Vežnaver.
A stičnih točk z Vežnaverjem je še nekaj. Poleg donosnega posla pretovarjanja, sta se v rokah podjetij Vežnaverjevih znašla nedavno tudi dva luksuzna avtomobila Humadeja in torej nista v stečajni masi, pač pa, trdijo naši sogovorniki z Obale, je v uporabi Vežnaverjevih pristal Mercedes G klasa Brabus (nov stane od 350 tisoč evrov naprej) in luksuzni Porsche, avto z enim najmočnejših motorjev v Sloveniji (ima okoli 1000 konjskih moči).
»Jaz sem te ljudi spoznal ob njihovem stečaju, ko sem reševal svoje terjatve. Avtomobila, ki ju omenjate, nista moja last, pač pa last lizinške hiše in ju podjetji naše družine najemata, tako kot jih je imel v najemu Humade,« nam je razložil Vežnaver.
Primorski trojček
Sogovorniki iz finančno-poslovnih krogov povzemajo, da zgodba »primorskega trojčka« močno odmeva širše po Sloveniji, saj se je v njegovo hobotnico poslov s fiktivnimi terjatvami, ki je delovala dlje časa, ujelo veliko ljudi, tudi banke.
Koliko fiktivnih terjatev so prodali različnim kupcem, za zdaj še ni znano, naši sogovorniki pa ocenjujejo, da gre za 15 o 20 milijonov evrov. S primerom se ukvarjajo tudi koprski kriminalisti. Kdo je podal prijavo, na temelju katere se je začel predkazenski postopek, niso razkrili.
A pustimo luksuzne avtomobile ob strani in poglejmo, kaj se izrisuje po stečaju podjetja Humade.
Računovodske storitve v vseh treh podjetjih je izvajala ista oseba.
Skoraj sočasno s stečajem podjetja Humade, sta se marca za stečaj sami odločili še dve podjetji: Venka Vojo in Globus&Histria. Gre za, kot pravijo sogovorniki, »primorski trojček, pravo hobotnico poslov s fiktivnimi terjatvami«. Da so sodelovala, razkriva tudi dokumentacija, ki jo hranimo v uredništvu.
Tako ocenjuje tudi eden od upnikov, ki smo ga našli v zemljiški knjigi, saj je vpisal hipoteko na premoženje podjetja Humade.
»Vse nam je jasno, prodajali so fiktivne terjatve, da bi si zagotavljali likvidnost. Mi smo to zaznali in jim blokirali račune, potem pa se je zadeva začela razpletati, prirejali so tudi bilance« pravi eden od osmoljencev, vpisanih s hipoteko na eno od nepremičnin družbe Humade.
Skrivanje poslovne dokumentacije
Stečajni upravitelji treh podjetij so se očitno znašli pred zahtevno nalogo. Stečajna upraviteljica podjetja Humade Andreja Lipnik Dikaučič je namreč v julijskem zapisu v otvoritvenem poročilu opozorila, da ji NI bila izročena poslovna dokumentacija ter da poslovodstvo družbe Humade - ne glede na sklep sodišča o izročitvi dokumentacije - tega do izdelave otvoritvenega poročila ni storilo. Zato je bil tudi podaljšan rok za pripravo osnovnega seznama terjatev. Sodišče je rok za pripravo seznama preizkušenih terjatev podaljšalo do 16. septembra. Ko bo seznam pripravljen, bo tudi vidno, kdo so upniki podjetja in kako so njihove terjatve zavarovane.
Vsa tri podjetja (Humade, Venka Vojo in Globus&Histria), ki so šla marca skoraj sočasno v stečaj, so pa medsebojno intenzivno poslovala.
»Podjetja so ustvarila mrežo medsebojnega trgovanja in odstopanja terjatev, regresnih jamstev in financiranja. Dokumentacija za zdaj kaže predvsem resne indikatorje prekrivanja, ki jih bodo morali vsi trije stečajni upravitelji razčistiti na ravni posameznega računa, pogodbe in dejanskega denarnega toka,« ocenjuje eden naših sogovornikov.
Za zdaj še nihče od treh stečajnih upraviteljev ni objavil seznama preizkušenih terjatev, o upnikih lahko sklepamo samo iz javno objavljenih vpisanih zavarovanj na premičninah in nepremičninah. O povezavah teh treh podjetij bo tako mogoče povsem natančno sklepati po objavljenih seznamih terjatev.
Nepomembno ni niti to, da je Humade le nekaj dni pred stečajem preselil sedež firme v Slovenj Gradec, opozarjajo sogovorniki, morda tudi zaradi oteževanja dostopa upnikom do sodišča oziroma stečajne upraviteljice.
V zemljiškoknjižnem izpisku nepremičnin v lasti Humade smo našli vrsto hipotekarnih upnikov, med njimi so banke in tudi tisti, ki denar posojajo na sivem trgu ter tisti, ki se ukvarjajo s prodajo in nakupom terjatev. Med bankami pa je po razpoložljivih podatkih največja osmoljenka banka SID pod vodstvom Boruta Jamnika.
V zgodbi tudi Vežnaver
Zgodovinski izpis zemljiške knjige pa kaže na primer tudi, da je Venka Vojo svojo poslovno nepremičnino v piranski občini pred leti kupil od podjetja KPMS, računovodske in finančne storitve iz Kopra, lastnik je formalno Nevij Vežnaver, direktor pa je njegov sin Sebastjan Vežnaver. Do te nepremičnine so Vežnaverjevi prišli po stečaju nekega lokalnega podjetja.
Iste terjatve oziroma računi
V analizi so nas sogovorniki opozorili tudi na to, da se pri prijavah terjatev podjetij v stečaju pojavljajo povezave z istimi terjatvami oziroma računi družb Humade, Venka Vojo in Globus&Histria.
Lastnica korpskega podjetja Globus&Histria je javnosti manj znana Dubrovka Krunić. V izrednem poročilu stečajnega upravitelja Globus&Histria je med drugim mogoče prebrati, da je stečajni upravitelj Boštjan Pavec ugotovil, da je stečajni dolžnik jahto znamke Diano v vrednosti od 500 tisoč do 800 tisoč evrov prodal za borih 94.500 evrov neki fizični osebi, ki je državljan Italije.
Stečajni upravitelj je med drugim še zapisal, da je terjatve prijavilo le 14 upnikov, vendar so posamezni upniki prijavili tudi do 19 terjatev, pri čemer so terjatve zelo zapletene in nekatere podkrepljene s številnimi obsežnimi prilogami, zato je prosil sodišče za podaljšanje roka preizkusa terjatev za tri mesece, do 16. oktobra. Stečajni upravitelj v primeru Venka Vojo pa je Jože Podržaj.
Na trgu so se pojavile tudi fiktivne terjatve do Luke Koper; v koprski družbi so redkobesedni.
»Vse svoje obveznosti do družbe Humade smo poravnali, njenega poslovanja z drugimi deležniki pa ne moremo komentirati,« so nam odgovorili.
Prav terjatev do Luke Koper, ki so jo v eni od večjih poslovnih bank kupili od družbe Humade, je bila tudi eden od razlogov za začetek razpletanja klobčiča in začetek kriminalistične preiskave.
Banka je v začetku leta namreč Luko Koper pozvala k plačilu terjatve, ki so jo kupili in presenečeno ugotovila, da terjatev ne obstaja, saj je Luka Koper svoje obveznosti že poravnala. Iz tega je mogoče sklepati, da je Humade isto terjatev do Luke Koper prodal več kupcem, kar nakazuje, da so prodajali tudi fiktivne terjatve. Po naših informacijah je prijavo na policijo sicer podala dva od osmoljencev. Druga dva osmoljenca pa sta konec februarja z izvršbo blokirala račune dveh podjetij in tako končala shemo preprodaje terjatev primorskega trojčka.
Da so bile nekatere terjatve do Venka Vojo, ki jih je prodajal Humade, fiktivne, pa kaže dejstvo, da so bila skladišča ob stečaju skoraj prazna, ob tem pa terjatev do končnih kupcev blaga ni bilo, poleg tega je bilo tudi stanje terjatev obeh, Venka Vojo in Humade, zanemarljivo glede na njune obveznosti.
