Privarčevali smo manj, zadolženi smo pa bolj

Gospodinjstva v Sloveniji so lani v povprečju privarčevala manj kot leto prej, ugotavljajo državni statistiki pred 31. oktobrom, svetovnem dnevu varčevanja.

Gospodinjstva del svojega razpoložljivega dohodka porabijo za nakup trajnih in netrajnih potrošnih dobrin ter storitev (t. i. izdatki za končno potrošnjo gospodinjstev), preostali del pa namenijo varčevanju.

V Sloveniji je bila stopnja bruto varčevanja gospodinjstev (kolikšen delež razpoložljivega dohodka privarčujejo) lani 13,3-odstotna. 

S to stopnjo bruto varčevanja smo se po zadnjih podatkih Eurostata uvrstili v sredino lestvice članic EU, za katere so ti podatki na voljo. Najnižjo stopnjo so imeli na Slovaškem (5,9 %), najvišjo pa v Nemčiji (20,0 %). Višji kot za Slovenijo, sta bili tokrat stopnji za povprečje EU (14,6 %) in evrsko območje (15,3 %).

Po podatkih Banke Slovenije so finančna sredstva gospodinjstev v Sloveniji (gotovina, vloge, delnice in drugo) lani znašala 87,2 milijard evrov.

V primerjavi z letom prej je njihova stopnja rasti malenkost upadla in sicer z 8,5 % na 8,4 %. Podobno kot v prejšnjih letih so se najbolj povečale bančne vloge, delnice in drug lastniški kapital ter sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem.

Struktura privarčevanih finančnih sredstev se v primerjavi s preteklimi leti ni bistveno spremenila. Največji delež so predstavljale bančne vloge (35,8 %), sledili so delnice in lastniški kapital (35,2 %) ter sredstva v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (11,2 %). Delež gotovine je bil 9,1-odstoten.

Za primerjavo, gospodinjstva evrskega območja so imela v povprečju največji delež finančnih sredstev v obliki delnic in lastniškega kapitala (35,7 %), sledila so sredstva v obliki bančnih vlog (28,7 %). Opazno večji kot v Sloveniji je bil delež sredstev v obliki zavarovanj in pokojninskih shem (26,6 %), manjši pa delež gotovine (2,9 %).

Na drugi strani pa so finančne obveznosti gospodinjstev (posojila in druge obveznosti) po podatkih Banke Slovenije v 2024 znašale 18,5 milijard evrov.

Njihova stopnja rasti se je zvišala s predlanskih 4,7 % na 5,6 %. K povišanju je skoraj v celoti prispevala pospešena rast dolgoročnih posojil. Ta stopnja rasti se je v primerjavi z letom 2023 dvignila za 3,3 odstotne točke.

Obenem so dolgoročna posojila zajemala največji delež v strukturi finančnih obveznosti gospodinjstev, kar 82,3-odstotnega. 

Podobno strukturo finančnih obveznosti so imela v povprečju gospodinjstva evrskega območja. Največji delež obveznosti so obsegala dolgoročna posojila (87,1 %).

Rast potrošniških posojil se je približala rasti stanovanjskih

Po podatkih Banke Slovenije so stanovanjska posojila gospodinjstev v zadnjih desetih letih neprekinjeno naraščala. Z izjemo (koronskega) obdobja 2020–2022 je bila rast dokaj enakomerna. Lani so bile obveznosti iz naslova stanovanjskih posojil v primerjavi z letom 2014 večje za 60,8 %.

Cene nepremičnin znova na rekordnih vrednostih

17. oktober 2025

Potrošniška posojila gospodinjstev so se v opazovanem obdobju gibala nekoliko bolj neenakomerno. Poleg leta 2019 je bil izrazitejši porast zaznan v obdobju 2022–2024. Tako so se obveznosti zaradi potrošniških posojil lani v primerjavi z letom 2014 povečale za 58,3 % in se tako precej približale rasti pri stanovanjskih posojilih.

Struktura posojil se v celotnem obdobju 2014–2024 ni bistveno spreminjala. Največji delež so predstavljala stanovanjska posojila, v povprečju je ta znašal 62,5 %. Sledila so potrošniška posojila s povprečnim deležem 23,9 % in ostala posojila (13,6 %).