Gradnjo petih večstanovanjskih objektov dovoljuje gradbeno dovoljenje na parceli s pogledom na morje v Fiesi. Investitor je znani primorski podjetnik. Foto: Žiga Živulović jr./Bobo
Prodana ena najlepših in zadnjih večjih gradbenih parcel na Obali
Medtem ko se domačini razburjajo zaradi gradbenih posegov na priobalnem delu Fiese, je več kot tri tisoč kvadratnih metrov velika gradbena parcela nad zalivom, na kateri je dovoljena gradnja petih turistično večstanovanjskih objektov, pristala v rokah znanega primorskega gradbinca. Ta v Kopru že gradi oziroma načrtuje med drugim tudi več kot 400 stanovanj in več kot 1000 parkirnih mest.
Državna D.S.U. - družba za svetovanje in upravljanje je prodala, kot je oglaševala - eno zadnjih večjih gradbenih parcel za stanovanjsko gradnjo na Obali - za katero sogovorniki iz nepremičninske stroke ocenjujejo, da je zaradi pogleda na morje hkrati tudi ena najlepših.
Gre za parcelo z veljavnim gradbenim dovoljenjem, ki je ostala po sanaciji bank oziroma likvidaciji Factor banke, v rokah nekdanje slabe banke (Dutb); ob ukinitvi le-te pa je prešla na državni D.S.U.. Prvotni kupec parcele je bilo portoroško podjetje Botero, ki je nanjo pred dvajsetimi leti vpisalo hipoteko v višini treh milijonov evrov.
Parcela je po oceni geodetske uprave vredna nekaj več kot 1,9 milijona, kupec pa je zanjo odštel nekaj več kot dva milijona evrov z DDV. Novi lastnik je Anto Guberac, primorski podjetnik, ki ima v lasti koprsko in izolsko marino, gradbeno podjetje Grafist, več objektov v Portorožu in je tudi investitor več aktualnih projektov na Obali. Z nakupom je zadovoljen.
»To je čudovita, skoraj prestižna parcela, tako kot pri svojih prejšnjih oziroma drugih projektih se bom potrudil, da tukaj zraste nekaj lepega,« pravi.
Aro v višini 200.000 evrov je poravnal ob podpisu pogodbe pred prazniki, v prvih dneh novega leta pa bo plačilo po njegovih besedah izvršeno v celoti, skladno s podpisano kupoprodajno pogodbo.
Dobrih 3486 kvadratnih metrov je velika parcela, ki je ostala po sanaciji bank in propadu prvotnega lastnika. Piranska občina sicer ni uveljavila predkupne pravice zanjo; zakaj ne, nam iz občine Piran, ki jo vodi župan Andrej Korenika, niso odgovorili.
Je bilo pa neuveljavljanje predkupne pravice občine pogoj za sklenitev posla, je razvidno iz dokumentov D.S.U..
Občina je sicer v preteklosti zaradi tega projekta vložila tožbo, a so nam na koprskem okrožnem sodišču razkrili, da je bil v začetku februarja leta 2025 tožbeni postopek prekinjen; spor med D.S.U. in občino, ki je tožila zaradi nezgrajene infrastrukture, pa je šel v mediacijo.
»Tudi to bo prevzela naša stran, čeprav bi na temelju veljavnega gradbenega dovoljenja lahko gradili brez tega,« napoveduje Guberac in še, da je za komunalno infrastrukturo gradbeno dovoljenje še potrebno pridobiti.
Občina Piran se je namreč v preteklosti odrekla plačilu komunalnega prispevka investitorja, prvotni lastnik parcele pa je v zameno napovedal izgradnjo komunalne infrastrukture na tem območju. Če novi lastnik parcele ne bi spoštoval dogovora o prevzemu bremena omenjenega spora z občino, bi moral, tako razpisni pogoji D.S.U., plačati 900.000 evrov pogodbene kazni. Zanimivo je, da odpiranje prispelih ponudb interesentov za parcelo, na D.S.U. ni bilo javno.
Veljavno gradbeno dovoljenje dovoljuje gradnjo petih turistično večstanovanjskih hiš. Na vprašanje, po koliko bo na prodaj kvadratni meter nepremičnine, pa Guberac pravi, da nanj še ni mogoče odgovoriti.
Cene stanovanjskega kvadratnega metra novogradnje za trg se na Obali giblje med 4000 in 5000 evrov, gradbena podjetja pa ob pomanjkanju gradbenih parcel stanovanja večinoma prodajo vnaprej in nimajo težav z iskanjem kupcev. Marsikatero stanovanje je tako prodano, še preden je končano, pri nekaterih projektih pa kar polovica kupcev ni domačinov.
Grafist sicer v Kopru že gradi oziroma načrtuje gradnjo 445 stanovanj, 64 apartmajev in 32 vrstnih hiš ter 1070 parkirnih mest.
Pred začetkom gradnje petih večstanovanjskih-turističnih hiš z zunanjimi parkirnimi mesti in pripadajočimi garažami na območju Fiese pa domačine razburjajo načrti piranskega župana Korenike glede urejanja priobalnega dela Fiese, v okviru katerega so posekali tudi več dreves.
»Fiesa je naravna krajina, ne dekoracija, ne poligon za gradbene eksperimente,« so zapisali kritiki ob posegih v zalivu.
