V letu 2025 bo Slovenija za obrambo namenila dva odstotka BDP, do leta 2030 pa tri odstotke BDP. V številkah to pomeni, da bomo letos za obrambo namenili 1,4 milijarde evrov (oziroma 320 milijonov evrov več od prvotnih izdatkov predvidenih v proračunu za 2025), povečanje na tri odstotke BDP pa bi pomenilo izdatek v višini 2,1 milijarde evrov. (Foto: STA)
Podjetja drvijo v obrambno industrijo. Posli zanimajo tudi gradbene barone.
Število članov grozda obrambne industrije Slovenije (GIZ GOIS) je v manj kot dveh letih poraslo za trikrat. Največ novih članov prihaja iz kovinskopredelovalne in elektroindustrije. »Zanimanje je tudi med podjetji v gradbenem sektorju, ker se veliko govori o infrastrukturnih projektih. Če se ne motim, sta se zaenkrat v GOIS včlanili dve gradbeni podjetji,« je za Info360 dejal direktor GIZ GOIS Boštjan Skalar. Kaj lahko gradbeni baroni prispevajo k obrambni industriji?
Slovenija sledi zaveznicam Nata in drugim članicam EU ter za prihodnja leta napoveduje nove milijarde za obrambo oziroma dvig »odpornosti države«. Glede na stanje obrambne industrije pri nas je vprašanje, ali bo Slovenija ta denar res namenila za razvoj obrambne industrije kot take ali pa bo denar namenjen predvsem projektom dvojne rabe, ki bi lahko v času miru služili tudi civilnemu prebivalstvu.
Medijsko najbolj odmeven primer dvojne rabe v Sloveniji je trenutno bolnica dr. Petra Držaja v Ljubljani, ki jo bo gradilo ministrstvo za obrambo. V Evropi pa močno odmeva ideja italijanske vlade, da bo za 13,5 milijarde evrov zgradila most na Sicilijo. In strošek gradnje uvrstila kar v obrambne izdatke.
Milijarde za obrambo so drastično zvišale število članov GIZ GOIS
Grozd obrambne industrije Slovenije (GIZ GOIS) ima trenutno 176 članov, vendar bo številka decembra še višja.
»Januarja 2024 smo imeli 58 članov,« ogromen porast zanimanja med slovenskimi podjetji za obrambno industrijo s številkami ponazori direktor grozda obrambne industrije Slovenije Boštjan Skalar.
Sejem obrambne industrije SIDEC, ki je potekal konec oktobra v Celju, je pozitivno vplival na število članov.
»Na sejmu me je presenetilo predvsem to, da je bil dogodek z vseh aspektov – razen velikosti – primerljiv z najbolj znanimi sejmi po svetu,« je poudaril Skalar. Po njegovih besedah so med več kot 10 tisoč obiskovalci bili večinoma tisti, ki so jih s sejmom želeli pritegniti. »Torej ciljne skupine, ki so bile zanimive za razstavljavce. Od zaposlenih v logističnih, nabavnih in razvojnih oddelkih vojska in ministrstev tujih držav,« je še dodal Skalar.
»Zanimanje je tudi med podjetji v gradbenem sektorju, ker se veliko govori o infrastrukturnih projektih. Če se ne motim, sta se zaenkrat v GOIS včlanili dve gradbeni podjetji.«
Članstvo v GOIS podjetja stane 3000 evrov plus DDV vsako leto. V kolikor je podjetje že član GZS, potem plača članarino v višini 1.800 evrov brez davka na dodano vrednost. Letna članarina za raziskovalne in akademske inštitucije pa znaša 1.200 evrov in pripadajoči davek.
Državne milijarde zanimive za gradbeno podjetje Janeza Škrabca
Slovenskim gradbincem obrambni posli sicer niso nič tujega že nekaj let. Slovenska vojska je v zadnjih treh letih namreč začela pospešeno modernizacijo infrastrukture: od prenove vojašnic do gradnje novih kapacitet za hranjenje opreme in orožja.
Tako letos med največjimi prejemniki sredstev MORS najdemo gradbeno podjetje Riko, ki je opravilo že za 4,6 milijona evrov poslov. Iz Rika, ki je sicer tudi član GIZ GOIS, so nam na vprašanja o zanimanju podjetja za obrambno industrijo odgovorili:
»V podjetju RIKO svoj fokus usmerjamo na področje civilne infrastrukture, pri čemer ob zaznanih priložnostih znanja in izkušnje s področja gradbeništva prenašamo tudi na področje vojaške infrastrukture. Med izvedene projekte na tem področju sodijo izgradnja pontonske konstrukcije v Ankaranu, projektiranje in gradnja garažnih objektov v vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani ter izgradnja elektrokabelskih omrežij v sklopu vojašnic VPP Kranj in VEP Ljubljana. Trenutno izvajamo projekt projektiranja in gradnje hangarja na vojaškem letališču Cerklje ob Krki. Riko je član vseh asociacij in združenj, ki se posredno in neposredno navezujejo na naše delovanje.«
Časopisno gradbeni baron Stojan Petrič bo izdeloval drone
Obrambna industrija je pritegnila tudi največjega slovenskega gradbinca Kolektor, ki je prek svojega podjetja za naložbe Kolektor Mobility od podjetja VIP2 prevzel industrializacijo stroja za humanitarno razminiranje. Kot je poročalo Delo, gre za robotizirano mobilno platformo oziroma t. i. zemeljski dron.
Direktor Kolektor Mobility Primož Bešter je za časnik tudi napovedal, da gre le za prvi produkt slovenskega podjetja v obrambni industriji. »S tem področjem se bomo ukvarjali dolgoročno, saj verjamem, da bo veliko povpraševanja,« je dejal Bešter, ki je izpostavil tudi dvojno rabo. »Pomembno je, da so stroji uporabni tudi za civilne namene, sicer smo zgrešili cilj.«
Z vprašanji, kako vidijo obrambno industrijo in kakšni so načrti podjetja v tem sektorju, smo se obrnili na Kolektor, vendar odgovorov nismo prejeli. Velja pa omeniti, da je Delo (ki je del skupine Kolektor Group), septembra 2025 skupaj s SDH organiziralo konferenco Dual- Use Slovenija 2025. Na dogodku je bil tudi prvi mož Kolektorja Stojan Petrič, ki je bil viden tudi v Celju na prvem slovenskem sejmu obrambne industrije SIDEC.
Vstop gradbenikov v vojaško industrijo vzbuja pomisleke stroke
Gradbenim podjetjem se torej v prihodnjih letih očitno obeta veliko poslov. Nekatere strokovnjake skrbi dejstvo, da gradbeniki nimajo pravega znanja, pa tudi, da gradbince pri državnih projektih pogosto spremljajo aneksi.
»Sodobno vojaško industrijo predstavljajo visokotehnološka podjetja. Jaz si težko predstavljam, kako bi lahko slovenska gradbena podjetja sodelovala oziroma se preoblikovala v resen del vojaško-industrijskega kompleksa tako v Sloveniji kot v EU,« je za Info360 potencialen vstop gradbincev v obrambni sektor komentiral obramboslovec Klemen Grošelj.
Glede na dokumente Evropske unije sta glavna cilja razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti in tehnološko-inovacijskega potenciala, poudarja sogovornik. In sporočilo EU je po njegovem mnenju zelo jasno.
»Ne vem, kako v ta kontekst spada slovensko gradbeništvo. Tudi ne razumem, kako bi lahko Slovenija to izkoristila. Razen če ne bodo velike infrastrukturne projekte obravnavali posebej. Kar pa je nesmiselno. Če država recimo prenavlja tunel, ki potrebuje prilagoditve zaradi vojaške mobilnosti, se to pač naredi v sklopu razvoja civilne infrastrukture. Za to ne potrebuješ posebnih postopkov ali pa celo neposrednega naročanja,« poudarja Grošelj.
Predvsem neposredno naročanje je po mnenju obramboslovca zelo problematično. »To bi bilo po moji oceni zloraba programa. Javne infrastrukturne investicije so javne investicije, pa naj so za potrebe obrambe ali civilne sfere. Razen v primerih, ko govorimo o specialnih gradnjah. Recimo ameriška vojska gradi silose ali poveljniška mesta za strateške jedrske sile – kjer je tajnost zelo pomembna – potem so neposredna naročila smiselna. V slovenskem kontekstu takih projektov ne vidim,« je še poudaril Grošelj.
Z vprašanji, ali vidijo priložnosti v obrambni industriji in kakšni so njihovi načrti, smo se obrnili tudi na druge velike gradbince v Sloveniji. Iz CGP so odgovorili, da ne načrtujejo vključitve v obrambno industrijo. Od preostalih odgovorov nismo prejeli.
