Merlak je po obravnavi na kranjskem sodišču oktobra 2025 verjel, da bo odločitev v redu in bodo lahko začeli z rekonstrukcijo hotela Zlatorog. Odločitev sodišča je bila zanj res v redu, a kaj, ko se je nasprotna stranka - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, nanjo pritožila. Foto: uredništvo
Sodna saga: Merlak še ne bo mogel graditi hotela Zlatorog v Bohinju
Kranjsko okrožno sodišče je oktobra lani zavrnilo tožbo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, s katero je državna institucija želela prevzeti lastništvo nad zemljišči velikosti 30 tisoč kvadratnih metrov, ki jih je zakonito kupil kriptomilijonar Damian Merlak oziroma njegova družba Merlak Investicije. O tem zapletu smo na Info360.si že podrobneje poročali.
Po odločitvi kranjskega sodišča so v družbi Alpinia, ki upravlja z Merlakovimi bohinjskimi hoteli, že začeli pripravljati še zadnje malenkosti za rekonstrukcijo hotela Zlatorog, ko so prejeli informacijo, da se je sklad kmetijskih zemljišč na sodbo pritožil.
To je negativno presenetilo tudi Bohinjce, ki podpirajo projekt Merlaka, so poročali na STA.
Sklad trdi, da je po zakonu iz leta 1993 država lastnica dvanajstih zemljišč okoli nekdanjega hotela Zlatorog, ki jih je Merlak skupaj s tem in še tremi drugimi bohinjski hoteli leta 2019 kupil od družine Pačnik. Gre za zemljišča, ki jih Merlak nujno potrebuje za načrtovano rekonstrukcijo hotela.
Merlak je bil po besedah njegovega odvetnika Valentina Bajuka s potrdilom o statusu zemljišč na dan 11. marca 1993, po čemer naj bi zemljišča v resnici pripadala državi, prvič seznanjen šele v omenjenem sodnem postopku.
»Pridobivanje tovrstnih potrdil v javnem prometu ni poslovna praksa,« je bil jasen Bajuk na sodni obravnavi oktobra lani.
Preden je Merlak nepremičnine kupil, je skrben pravni pregled opravil odvetnik odvetniške družbe Čeferin, ki pa ni zaznal, da bi zemljišča glede na vse dotlej opravljene posle in prenose lastništev, lahko po 14. členu zakona o SKZG pripadala državi.
Vsi vpisi v zemljiško knjigo in razpolaganja s tem premoženjem v zadnjih 30 letih so bili napačni, Merlak pa je zaupal vpisom v zemljiški knjigi, čeprav jim očitno ne bi smel.
Jure Repanšek, direktor družbe Alpinia je po novici o pritožbi sklada na sodbo, za STA razočaran povedal:
»Vse skupaj je res zelo žalostno, ne le zaradi nas, saj sklad tega ne dela samo nam. Škodo dela celotni lokalni skupnosti in državi, če samo pogledamo, koliko dajatev bi bilo lahko že plačanih. Ne vem, kdo bo za to odgovarjal.«
Država po besedah Repanška nagaja sama sebi. Terminski plan predvideva, da bo gradnja Zlatoroga, ko se bo začela, trajala 17 mesecev, vrednost projekta pa je ocenjena na 30 milijonov evrov. Gradbeno dovoljenje je pripravljeno.
Zdaj je usoda investicije torej v rokah višjega sodišča.
