Foto: Krka
Štirinajst slovenskih podjetij na lestvici 50 največjih v regiji Adriatik
Štirinajst slovenskih podjetij se je uvrstilo na letošnjo lestvico Coface Adriatic Top 50. Lani so ustvarila 23,9 milijarde evrov prihodkov, največ med šestimi državami regije Adriatik.
Na vrhu lestvice ostaja Petrol, ki so se mu prihodki zmanjšali, čisti dobiček pa povečal za 32 %. Največji preskok je naredilo Gorenje, ki je čisti dobiček povečalo skoraj za sedemkrat.
Letošnja analiza vključuje vodilna podjetja iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije ter Črne gore za poslovno leto 2025. V raziskavo so bila vključena podjetja z najmanj 300 milijoni evrov prihodkov, pri čemer so bile tradicionalne finančne institucije, kot so banke, zavarovalnice, lizinške hiše in borznoposredniške družbe, izključene.
Ta slovenska podjetja so dosegla 1,158 milijarde evrov dobička, zaposlovala pa so 35.806 ljudi.
Hrvaška je imela sicer največ podjetij na lestvici, in sicer 17, vendar so ta skupaj ustvarila nekoliko manj prihodkov, 23,841 milijarde evrov.
Srbijo je zastopalo 15 podjetij s skupnimi prihodki v višini 21,466 milijarde evrov.
Slovenija ima med vodilnimi podjetji močno zastopane zlasti energetske in farmacevtske družbe.
Gospodarstva regije Adriatik so v preteklem letu kljub energetskim pretresom, višjim obrestnim meram, trgovinskim napetostim in geopolitični negotovosti pokazala odpornost. »Regija Adriatik ostaja odporna, čeprav so gospodarski in geopolitični izzivi vse večji. Gospodarska rast je še vedno pozitivna, poslovno okolje pa zaznamujejo politična negotovost ter vse bolj zapletene razmere v svetu. Ker leži na stičišču pomembnih gospodarskih in geopolitičnih interesov, se regija sooča tako s priložnostmi kot s tveganji. V takšnem okolju so najuspešnejša podjetja, ki znajo hitro prilagoditi strategijo, dobro upravljati tveganja in ohranjajo dolgoročno vizijo trajnostne rasti,« pravi Sergej Simoniti, direktor Coface, podružnica v Sloveniji, in vodja področja Adriatik. Previden optimizem za prihodnje obdobje
Po oceni regionalnega ekonomista Coface CEE Mateusza Dadeja naj bi se gospodarska rast v regiji postopoma ustalila med 2 in 3 %. Rast Slovenije naj bi se po močnejšem obdobju, ki so ga podpirali farmacevtska industrija, obnova po poplavah ter črpanje evropskih sredstev, približala 2 %. Pomanjkanje delovne sile ostaja skupen izziv celotne regije.
Zaradi nizke brezposelnosti in zmanjševanja števila delovno aktivnih prebivalcev bo hitrejša rast vse bolj odvisna od večje produktivnosti in zaposlovanja tujih delavcev. Rast plač bi lahko obenem ohranjala inflacijo storitev nad povprečjem evrskega območja. Pomembna prednost regije ostajajo razmeroma stabilne javne finance.