Ekonomist: Vladna fiskalna politika kot mediteranska spirala smrti

Pred pogovorom z ekonomistom Rokom Sprukom smo pripravili analizo vseh davkov in dodatnih obremenitev, ki jih je uvedla vlada Roberta Goloba in ugotovili naslednje: 

Novi davki, prispevki in nadomestila, ki jih je uvedla vlada Roberta Goloba, presegajo milijardo evrov

Vir: ministrstvo za finance, ministrstvo za solidarno prihodnost, ZZZS, RTV. 

Skupni znesek novo uvedenih davščin v letu 2025 že krepko presega milijardo evrov.

Ob tem naj dodamo, da je pri dopolnilnem zdravstvenem prispevku šlo za preoblikovanje zdravstvenega zavarovanja; dodatni prihodek je nastal zaradi dodatnih zavezancev, saj morajo prispevek zdaj plačevati vsi, delno se dvig lahko pripiše tudi posledici gospodarske rasti. Priliv iz naslova dviga davka od dohodka pravnih oseb pa je namenski prihodek Sklada za obnovo za obdobje petih let. 

Jeseni se obeta še davek na kriptovalute, z novim letom pa bodo občine po uradni dolžnosti morale odmeriti še komunalni prispevek za enostavne objekte, kot so na primer nadstrešnice za avtomobile in druge nadstrešnice, ki jih postavljamo na vrtovih, vrtne ute, letne kuhinje, drvarnice in podobni pomožni objekti.

Slovenija je med davčno najbolj obremenjenimi državami v OECD 

Slovenski delež vseh davčnih prihodkov (skupaj z davki in prispevki) v bruto domačem proizvodu (BDP) za leto 2024 po oceni Mednarodnega denarnega sklada predstavlja kar 44,2 % BDP. Drugo merilo za merjenje davčnih obremenitev pa je tako imenovani davčni primež oziroma razlika med bruto in neto plačo. 

Podatki OECD kažejo, da se Slovenija po tem merilu med 38-imi članicami uvršča na 6. mesto, takoj za Belgijo, Nemčijo, Francijo, Italijo in Avstrijo, ki imajo največji davčni primež v OECD. In kaj pomeni ta visok davčni primež? Zmanjšujejo se zasebna potrošnja, spodbude za inovacije, manjša je produktivnost in posledično tudi gospodarska rast, pojasni ekonomist Rok Spruk. 

Slovenija se uvršča med davčno najbolj obremenjene države. Vir: OECD. 

A le z gospodarsko rastjo lahko financiramo vse naše potrebe. Za javno šolstvo, zdravstvo, socialne transferje na eni strani in na drugi odplačevanje dolgov bi po izračunih ekonomista Spruka Slovenija morala doseči vsaj 3 odstotno rast BDP in 3,5 % rast delovne produktivnosti. Vendar Slovenija v delovni produktivnosti stagnira v primerjavi z jedrnimi državami (Avstrija, Nizozemska, Nemčija itd.). Spomnimo, gospodarska rast v prvem četrtletju letos je bila negativna (-0,7 % BDP). 

»Vladni fiskalni sveženj vidim kot mediteransko spiralo smrti «

Spruk je prepričan, da bi Slovenija morala voditi diametralno nasprotno fiskalno politiko, kot jo danes vodi vlada Roberta Goloba. Uvedba novih fiskalnih obremenitev, torej novih davkov, bo imela izrazito negativne posledice, saj bo obremenila zaposlene in podjetja, ta bodo manj zaposlovala, manj bo tudi vlaganj v raziskave in razvoj. Padamo v spiralo zadolževanja za tekočo porabo. 

Namesto vlaganja v razvoj umetne inteligence in kibernetske varnosti, Slovenija bije ideološke boje na političnem parketu v Varnostnem svetu Združenih narodov in tako ogroža slovensko gospodarsko rast, še dodaja Spruk.

Slovenija zaradi visoke porabe ostaja neto posojilo prejemnica

Od konca pandemije covida 19 leta 2022 Slovenija zaradi pretirane državne porabe ustvarja primarni neto primanjkljaj. In med tem ko ostale države članice euro območja postajajo neto posojilodajalke, Slovenija ostaja neto posojilo prejemnica. To je posledica fiskalne politike zadolževanja, ki obremenjuje delo in kapital ter znižuje gospodarsko rast, posledično pa dviguje breme odplačevanja dolga, opozarja Spruk.

Dvig izdatkov za obrambo bi lahko izkoristili za zaščito pred naravnimi nesrečami

Spruk je izjemno kritičen tudi do načina porabe davkoplačevalskega denarja. Slovenijo so namreč leta 2023 prizadele katastrofalne poplave, po dveh letih, tako ekonomist, država na področju preventivnih ukrepov ni uspela storiti nič. Cilj torej ne sme biti nekomu dati denar, pač pa ustvariti okolje, da se pred naravno katastrofo zaščitiš. 

Podatki Evropske agencije za okolje kažejo, da smo po deležu BDP zavarovanih imetij pred naravnimi nesrečami med zadnjimi v Evropski uniji, skupaj s Ciprom, Hrvaško in Bolgarijo. Po ekonomski izgubi na prebivalca zaradi ekstremnih klimatskih razmer pa celo na prvem mestu, pojasnjuje Spruk. 

Fiskalno politiko vlade Roberta Goloba vodi stranka Levica 

Predsednik vlade Robert Golob je na julijski seji državnega zbora na poslansko vprašanje o vse višji davčni obremenitvi gospodarstva slikovito odgovoril: »Država, v kateri bodo nekateri bogati lastniki, ki danes mogoče izsiljujejo državo za višje cene, imeli za pet metrov daljšo jahto, ni moja, in verjamem, da tudi ne država Slovenk in Slovencev«.... »Davki niso namenjeni polnjenju nekega imaginarnega proračuna, namenjeni so temu, da lahko vsak od nas, ne glede na to, v kateri družini se je rodil, dobi kakovostno šolanje, da pride do kakovostne zdravstvene oskrbe in da se lahko dostojno stara.«

Spruk ob tovrstnih izjavah opozarja, da dolgoročno blaginjo ljudi zagotavljata rast gospodarstva in rast produktivnosti dela. Težavo vodenja fiskalne politike vidi tudi v tem, da je v koaliciji skrajna stranka Levica, ker je tipični veto igralec. Kolateralno škodo za to pa plačujeta gospodarstvo in družba, zaključi Spruk.