Trgovinska zbornica Slovenije ministru Mescu: Podjetja rezerv več nimajo

Trgovinska zbornica Slovenije poziva ministra za delo Luko Mesca k ponovnemu razmisleku glede napovedanega dvig minimalne plače na 1.000 evrov neto za leto 2026. Po njihovem mnenju gre za enostranski ukrep, sprejet brez socialnega dialoga in brez celovite analize gospodarskih razmer, ki bi lahko imel resne posledice za slovensko gospodarstvo.

V zbornici opozarjajo, da bi takšen dvig še dodatno poslabšal poslovno okolje, oslabil konkurenčnost podjetij ter neizogibno vodil v višje cene blaga in storitev. 

»Podjetja rezerv več nimajo, zato je neizogibno, da bi se ta dvig praktično v celoti odrazil v višjih cenah blaga in storitev.«

Skrbi jih tudi, da bi se povečal tudi odliv kupne moči v tujino ter selitev podjetij iz Slovenije.

Posebej problematično se jim zdi, da je bila napoved o višini minimalne plače podana mimo socialnega dialoga.

»Višino minimalne plače za leto 2026 je minister napovedal mimo socialnega dialoga in brez predhodnega posvetovanja s socialnimi partnerji. To še posebej v razmerah šibke gospodarske rasti ni odraz racionalnega odločanja, saj bi morali odločevalci ob sprejemanju tako drastičnih ukrepov upoštevati celotno gospodarsko sliko ter presoditi tudi posledice svojih odločitev. Težko si je v prihodnje predstavljati, da bodo delodajalci v okviru socialnega dialoga še naprej sprejemali vlogo statista, zlasti pri takšnih strateških vprašanjih, ki so za gospodarstvo ključnega pomena.«

TZS poudarja tudi, da dvig minimalne plače ne pomeni zgolj višjih prejemkov za zaposlene z najnižjimi plačami, temveč ustvarja pritisk na rast plač v celotnem plačnem sistemu. To bi se odrazilo tudi v javnem sektorju, kjer so se stroški dela že v letu 2025 povečali za približno 600 milijonov evrov. Za leto 2026 je ob tem že napovedan proračunski primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov.

Opozarjajo na posledice

Zbornica ob tem spominja tudi na stališče predsednika vlade, da bi bilo treba pred morebitnim dvigom minimalne plače najprej spremeniti sistem njenega določanja. Po njihovih podatkih je minimalna plača v zadnjih treh letih rasla hitreje ali vsaj enakovredno minimalnim življenjskim stroškom, kar pomeni, da je ohranjala oziroma celo povečevala realno vrednost.

V primerjavi z drugimi državami, zlasti s Hrvaško, je slovenska minimalna plača že zdaj bistveno višja, opozarjajo v TZS. 

»Še enkrat več je potrebno tudi poudariti, da bi morala biti višina minimalne plače določena vsaj v mesecu oktobru za naslednje koledarsko leto, saj je povsem nesprejemljivo, da podjetja ne morejo planirati svojih stroškov dela vse do konca januarja tekočega leta.«

Za konec so dodali, da ministra Mesca pozivajo, naj svojo odločitev o dvigu minimalne plače na 1000 eur neto ponovno skrbno pretehta tudi v luči neposrednih posledic za gospodarstvo in glede na ne preveč optimistične napovedi za prihodnje upošteva pri določitvi te plače za leto 2026 stopnjo inflacije.