Zapečatena toplotna črpalka. Ogrevanje je dovoljeno le na vročevod, pri čemer letijo cekini v žep Energetiki Ljubljana.
URI Soča: Vgradili toplotne črpalke, ki pa jih pozimi ne smejo uporabljati
Dva objekta Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča (Orhideja in Vrtnica) sta bila energetsko sanirana. V sklopu sanacije, ki je bila v glavnem financirana iz evropskih sredstev, sta objekta dobila tudi toplotne črpalke. A te pozimi zapečati Energetika Ljubljana. Objekti se morajo namreč ogrevati na ljubljanski toplovod. Rešitev, ki z vidika okolja in optimizacije stroškov ni dobra za Sočo, pa gre nedvomno v korist Energetike, ki je v posredni večinski lasti ljubljanske občine Zorana Jankovića.
Ko je Roman Jakič, nekdanji minister za obrambo, in po menjavi strank pravi politični kameleon (LDS, Zares, Pozitivna Slovenija, Zavezništvo Alenke Bratušek, Gibanje Svoboda) oktobra 2024 zasedel mesto direktorja URI Soča, je mraz že kazal zobe, zima je bila pred vrati. Pričakovalo se je, da bodo v objektih Soče, ki so v sklopu celovite energetske sanacije postali bogatejši za pet toplotnih črpalk, le te uporabljali tudi za namene ogrevanja. A predstavniki Energetike Ljubljana so nov sistem ogrevanja zapečatili in URI Soča s tem prisilili v nadaljnjo uporabo daljinskega ogrevanja Energetike.
Takrat se je Jakič podpisal pod dopis Energetiki (hranimo ga v uredništvu), v katerem je pričakoval odpečatenje sistema.
A dosegel ni nič. Sistem je ostal med zimo zapečaten.
Energetska sanacija Orhideje in Vrtnice se je izvajala v obdobju od septembra 2022 do februarja 2024. Stala je okoli 12 milijonov evrov, od tega je EU prispevala 9 milijonov. Cena ene toplotne črpalke (brez elektro del, brez strojnih cevnih povezav, stropov, zagonov ...) je znašala 19.170 evrov brez davka. Pet vgrajenih črpalk predstavlja le en del celotnega hladilnega in ogrevalnega sistema URI Soča.
V Energetiki in Soči pri odgovorih popolnoma usklajeni
Glede na vsebino omenjenega pisma Energetiki, ki ga je novembra 2024 podpisal Jakič in v katerem je opozorjeno tudi, da zaradi pečatenja sistema ne bodo dosegli ciljev energetske sanacije (končno zmanjšanje izpustov 524,5 t CO2 letno) in bodo morali vračati evropska sredstva, zdaj v zvezi s to problematiko nedvoumno presenečajo pomirjujoči odgovori URI Soča v smislu, da je pečatenje sistema popolnoma sprejemljivo:
»Toplotne črpalke so v skladu s sprejetim gradbenim dovoljenjem namenjene hlajenju stavbe in tudi oskrbi s toploto, v primeru izpada sistema daljinskega ogrevanja. V času ogrevalne sezone se za ogrevanje stavb uporablja toplota iz sistema daljinskega ogrevanja. Zaradi takšnega načina obratovanja je povezava med toplotno črpalko in interno instalacijo hlajenja in ogrevanja od začetka uporabe v času ogrevalne sezone zapečatena. Po koncu ogrevalne sezone se povezava med toplotno črpalko in sistemom ogrevanja ter hlajenja odpečati in s tem vzpostavi oskrba stavb s hladom.«
Skoraj identičen odgovor so poslali iz Energetike. Ustanovi sta se torej uskladili, kako dejstvo, da je bilo investirano v dvonamenske toplotne črpalke, čeprav jih lahko večino časa uporabljajo le za en namen, olepšati pred javnostjo. Morda pri tem ni nepomembno, da sta prvi mož URI Soča Roman Jakič in direktor Energetike Samo Lozej stara znanca. Med drugim ju, skupaj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in še nekaj drugimi, veže kazenski postopek v aferi Stožice.
Če se vrnemo k bistvu zgodbe, so torej na Soči šli v investicijo toplotnih črpalk za 'backup' v primeru izpada sistema daljinskega ogrevanja in za ureditev hlajenja stavb. Na Energetiki so potrdili, da so na URI Soča že ob investicijah v nove črpalke vedeli, da se jih pozimi ne bo smelo uproabljati in bodo namenjene le pokrivanju izpada daljinskega ogrevanja.
Kakšno alternativo za nadomestno ogrevanje pa so imeli v URI Soča prej, ko še ni bilo črpalk?
Iz URI Soča so odgovorili, da v preteklosti nadomestila za primere izpada ni bilo.
Ko je v zadnji ogrevalni sezoni v sistemu daljinskega ogrevanja Energetike Ljubljana prišlo do večjih težav na cevi toplovoda, so v dogovoru z njimi odpečatili sistem za ogrevanje in uporabili svoj vir energije, so pojasnili v Soči.
To, da so uporabili svoj vir energije, je imelo določen vpliv tudi na stroške: v obdobju januar - maj 2025 so glede na enako obdobje v 2024 plačali Energetiki 54.689 evrov MANJ. V letu 2024 pa je celoten strošek dobave toplote znašal 502.437 evrov.
Čeprav je nov sistem brez izpustov CO2, morajo uporabljati vročevod Energetike
Zaradi stroškov ogrevanja, povečevanja okoljske učinkovitosti in sledenja strategiji ogljične nevtralnosti zdravstvenega sektorja ter na osnovi v 2024 sprejetega energetskega zakona, ki je postavil izhodišča v smeri uporabe lastnih obnovljivih virov energije (OVE) in Pravilnika o učinkoviti rabe energije v stavbah (PURES) so v Soči na Energetiko Ljubljana podali pobudo, da bi ohranili ogrevanje na lastno energijo. Dogovori še potekajo, so povedali.
Poznavalci zakulisnega dogajanja pa pravijo, da bo imelo ogrevanje na vročevod v Ljubljani prednost, dokler bo mestu 'vladal' Zoran Janković, in da so vsakršni dogovori le pesek v oči javnosti. V Lokalnem energetskem konceptu in Odloku o prioritetni rabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana je natančno navedeno, na katerih območjih imajo določeni sistemi ogrevanja prednost.
In vročevod ima na Soči očitno prednost, pa čeprav je ogrevalni sistem, ki je vgrajen v objekta Orhideja in Vrtnica v povezavi z geosondo in sončno elektrarno med najsodobnejšimi sistemi ogrevanja in omogoča ogrevanje brez izpustov CO2.
V Soči torej (za zdaj) še ne bodo postali nič energijski objekt. Zaradi delovanja hlajenja, ki ga prej niso imeli, povzročajo več emisij, to emisijsko škodo pa bi lahko zmanjšali, če bi toplotne črpalke pozimi uporabljali tudi za ogrevanje. A namesto tega morajo uporabljati vročevod, ki je emisijsko še bolj obremenilen.
Bodo torej sploh dosegli cilje energetske sanacije ali bo treba vračati evropska sredstva?
»Kazalnika za doseganja načrtovane vrednosti še ni bilo mogoče preveriti, saj se ti spremljajo dve leti po zaključku investicije (predviden rok je v letu 2026). Gre za kazalnika: CO32 - Energetska učinkovitost: zmanjšanje letne porabe primarne energije v javnih stavbah, CO34 - Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov: ocenjeno letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov,« so povedali na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
Lani 145.821 evrov bruto prejemkov za direktorja Energetike
Energetika Ljubljana - del Javnega holdinga Ljubljana je imela lani 385 zaposlenih. Zabeležila je 212.859.983 evrov čistih prihodkov in 3,5 milijona evrov čistega poslovnega izida.
Povprečna bruto plača na zaposlenega je znašala 3.261,17 evra.
Dolgoletni direktor Samo Lozej - tudi predsednik Jadralne zveze Slovenije je lani v povprečju na mesec prejel 12.152 evrov bruto, leta 2015 pa 9.355 evrov bruto (znesek vključuje plače, spremenljivi prejemek, bonitete, regres za letni dopust, povračila stroškov za prehrano med delom ter prevoz na delo in z dela, premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, osnovna plačila za opravljanje funkcije in sejnine).
Širjenje vročevodnega omrežja: lani je s priključki meril 278,2 kilometra oziroma 4 kilometre več kot leta 2021.
