Jože Colarič, generalni direktor Krke, se načeloma ne vznemirja pretirano ob menjavah v nadzornem svetu Krke. Nekdo pa je v preteklosti vendarle vplival na njegovo razpoloženje, se spominjajo sogovorniki. Foto: STA
V novomeški Krki iščejo Colaričevega naslednika
Največja slovenska farmacevtska družba išče novega predsednika uprave, ki bo hkrati najverjetneje tudi novi najbolje plačani manager v državi. Na današnji skupščini Krke bodo sicer lastniki potrjevali nove nadzornike, med njimi naj bi nova nadzornica postala tudi prijateljica finančnega ministra Klemna Boštjančiča.
Za novomeško Krko velja, da ima stabilno lastniško strukturo. Največji del je v lasti domačih fizičnih oseb, ki imajo več kot 41-odstotni delež. Krka je tako družba z največjim številom malih delničarjev pri nas - trenutno je skoraj 48.000 delničarjev, navajajo v njeni službi za odnose z javnostjo.
Je finančni minister izbral novo nadzornico?
Na današnji skupščini bodo lastniki med drugim odločali o delitvi dobička in o predlogu za imenovanje novih nadzornikov.
Presenečenj pri glasovanju glede slednjih menda ni pričakovati. Nova člana v nadzornem svetu bosta dva.
Nova nadzornica naj bi postala Sanja Savič, direktorica v oddelku za pravne storitve v družbi z omejeno odgovornostjo PwC Svetovanje, ki je del skupine PricewaterhouseCoopers v Sloveniji.
Za nadzornico jo je predlagal Slovenski državni holding, krovni upravljavec državnega premoženja, po naših informacijah pa velja za osebno izbiro finančnega ministra Klemna Boštjančiča, s katerim Savičeva tudi prijateljuje.
Drugo predlagano ime za novega nadzornika je Boštjan Furlan, član upravnega odbora podjetja Forvia Hella, enega od vodilnih podjetij na področju avtomobilske industrije, in direktor družbe Hella Saturnus Slovenija.
Julijani Kristl in Jožetu Mermalu, ki zadnjih devet let vodi nadzorni svet Krke, pa se obeta ponovitev nadzorniškega mandata.
Tudi Jamnik mu ni mogel nič
Za Krko sogovorniki iz gospodarskih krogov ocenjujejo, da nadzorni svet bolj obvladuje Colarič kot nadzorniki njega. Zato ga spremembe v nadzornem svetu načeloma ne skrbijo. A to ne velja povsem oziroma za vse predloge, ki jih posredno podaja politika. Tako ga je v preteklosti po besedah naših virov nekoliko vznemiril prihod Boruta Jamnika (tedaj je bil še šef Modre zavarovalnice, zdaj pa vodi državno banko SID), kar se je zgodilo v času koalicije, ki jo je vodil Miro Cerar. Vendar so Colariča »potolažili«, da »en človek, pa četudi Jamnik, v devetčlanskem nadzornem svetu ne pomeni veliko«.
Sicer pa sogovorniki ob aktualni spremembi v nadzornem svetu, o kateri bodo, kot rečeno, delničarji na skupščini odločali danes, ocenjujejo, da se bodo njegovi člani v prihodnjih dveh letih ukvarjali predvsem s pripravo terena za spremembe na vrhu farmacevta. V Krki na vprašanja v zvezi s tem ne odgovarjajo. Nadzorniki se bodo sicer v novi sestavi prvič sešli predvidoma konec meseca.
Radi bi notranjega človeka
Po neuradnih informacijah se na iskanju in izbiri Colaričevega naslednika intenzivno dela; v ožjem izboru naj bi bilo okoli 20 notranjih kandidatov, ki so zrasli v sistemu Krke. A nekateri sogovorniki dvomijo, da bi bilo kandidatov toliko. Že leta 2017, ko se je Colarču iztekal mandat, so bila v igri imena le treh zaposlenih, ki bi ga lahko nadomestili oziroma bi jim bil Colarič pripravljen predati položaj: David Bratož, Vinko Zupančič in Aleš Rotar, ki so danes vsi tudi člani uprave. Prva dva bi lahko bila še vedno v ožjem izboru, Rotar je namreč bližje upokojitvi.
»Vprašanje pa je, kakšni bodo načrti oziroma pričakovanja večjih domačih lastnikov, vsekakor pa je želja, da bi naslednik aktualnega generalnega direktorja in predsednika uprave prišel iz Krke in ne od zunaj. To je namreč lahko riziko, res je, da je lahko izbira zunanjega kandidata dobra, lahko pa je tudi totalni polom,« pravi ob tem eden naših od sogovornikov.
Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, je bil za tretji šestletni mandat imenovan 1. januarja 2022. Ko se mu bo mandat iztekel, to je konec leta 2027, bo imel 72 let. Novomeškega farmacevta sicer vodi od januarja leta 2005.
Colarič velja za najbolje plačanega menedžerja pri nas. Lani je prejel nekaj več kot 1,4 milijona evrov.
Jože Mermal, predsednik nadzornega sveta, je prejel dobrih 43.760 evrov bruto oziroma 31 tisoč evrov neto, medtem ko je povprečna lanska plača v Krki (brez božičnice in nagrade za uspešnost) dosegla 3.527 evrov.
»Krka ima mandatarski sistem. Tako smo Jožeta Colariča potrdili pred tremi leti, sam pa je nato predlagal člane uprave. V uspešnih družbah s tradicijo, dobrimi rezultati, mednarodnim ugledom in močnim investicijskim potencialom menim, da lahko zagovarjamo mandatarski sistem,« je nedavno ob predlogu, da se mandatarski sistem ukine v Petrolu za Info360 pojasnjeval predsednik nadzornega sveta Krke Jože Mermal.
Krka je v prvem četrtletju letos ustvarila 522 milijonov evrov prihodkov od prodaje, čisti dobiček skupine je dosegel 152,5 milijona evrov in je bil 54 odstotkov višji od tistega v prvem četrtletju lani.
Pričakovati je, da bo predsednik uprave farmacevta Jože Colarič danes razkril oceno poslovanja v prvem polletju, pri čemer se na spletnih forumih že pojavljajo ugibanja in napovedi, kakšen bo rezultat. Po tem, ko so v Krki objavili, da je k veliki rasti dobička v prvem četrtletju precej prispeval neto finančni izid, na katerega je imelo največji vpliv gibanje vrednosti rublja, nekateri spletni komentatorji zdaj ocenjujejo, da bo polletni dobiček dosegel približno 300 milijonov evrov.
Za male delničarje je gotovo najzanimivejši predlog dividende – letos se jim obeta 8,25 evra bruto na delnico. Krka bo tako že 26. leto zapored zvišala dividendo, so zapisale Finance. Od lanskega bilančnega dobička v višini 370 milijonov evrov, bo šlo za dividende skoraj 252 milijonov. Dividende se bodo delničarjem začele izplačevati 24. julija.
Delnica Krke raste in krepi tudi indeks SBI Ljubljanske borze, ki dosega rekordne vrednosti, tako visok ni bil od leta 2008.
V Sloveniji so se prihodki od prodaje, ki zajemajo tudi Krkine zdraviliške storitve, lani povečali za šest odstotkov in znašali 121 milijonov evrov. Kar 83 odstotkov prihodkov je lani ustvarila s prodajo zdravil na recept, med katerimi je več kot polovica zdravil za zdravljenje bolezni srca in ožilja. V tujini pa se je najbolj povečala prodaja v vzhodni Evropi, kjer je največji trg Rusija. Prodaja v tej regiji je dosegla 650 milijonov evrov, od tega je 373 milijonov evrov dosegla v Rusiji. V jugovzhodni Evropi je prodaja lani znašala 269 milijonov evrov, v srednji Evropi pa 427 milijonov evrov. V državah zahodne Evrope je Krka lani prodala za 352 milijonov evrov izdelkov.
