Primož Pusar bi za projekt DENTODIO lahko prejel 2,5 milijona evrov državne subvencije, vendar se ji bo odrekel. Foto: STA, Pristop
V zadnjih štirih letih med Pristopom in Spiritom za več kot dva milijona evrov prometa
Izjemno dobro sodelovanje med Javno agencijo Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (Spirit) ter dvema podjetjema iz vplivne lobistične skupine Pristop se je začelo v času Golobove vlade.
Na gospodarskem ministrstvu si veliko obetajo od analize učinkov Spirita, ki bo dala odgovore na to, kako izboljšati učinkovitost agencije ter kako z vloženim davkoplačevalskim denarjem doseči več.
Milijoni za oglaševanje, desetine tisočev za komunikacijske storitve in večmilijonska subvencija, ki je na koncu sicer ne bo. Vse to v zadnjih štirih letih povezuje javno agencijo Spirit z družbami iz kroga Pristopa, ki ga obvladuje Primož Pusar.
Gospodarsko ministrstvo še vedno preverja delovanje agencije, minister Anže Logar pa je napovedal analizo porabe skoraj pol milijarde evrov, ki jih je Spirit v zadnjih trinajstih letih razdelil različnim upravičencem.
V senci oglaševalskih zakupov
Spirit je doslej sodeloval z dvema družbama iz Pristopovega okrilja. S Pristop Medio, družbo za načrtovanje in zakup medijev, so začeli poslovati leta 2022.
Od takrat so ji nakazali 2,2 milijona evrov, kaže Erar.
Primož Pusar, predsednik uprave in solastnik skupine Pristop, je dejal, da več kot 95 odstotkov poslovanja med njimi predstavljajo storitve oglaševalskega zakupa, ki ga izvajajo za javno agencijo.
Predlani je tako Spirit za storitve oglaševalskega zakupa na različnih prireditvah za okvirni sporazum izbral Pristop Medio in Futuro. Za vsako kampanjo, za katero se agencija odloči, o pogojih povprašuje obe podjetji:
»Od zneska, ki ga navaja Erar, je šlo več kot 1,2 milijona evrov za zakupe oglasov na športnih prireditvah (na primer Planica, Dirka po Sloveniji, Pokal Vitranc, Biatlon Pokljuka, SP v deskanju na snegu Rogla, Skoki Ljubno). Za zakup ključnih besed na Googlu je šlo dodatnih dobrih 50.000 evrov. Naše storitve so pri teh zneskih predstavljale približno 11.000 evrov,« pove Pusar.
V Spiritu pa pravijo, da od leta 2020 na podlagi javnega naročila izvajajo zakup oglasnega prostora v medijih. Za te storitve so tako Futuri namenili 1.869.499 evrov z DDV, Luni TBWA 2.242.865 in Pristopu 2.326.421,06 EUR z DDV.
»Pri posameznem zakupu se v okviru sporazuma zagotavlja konkurenca med njegovimi podpisniki. Izbor izvajalca poteka v skladu s pravili javnega naročanja,« razlagajo na Spiritu.
Podrobnosti o postopkih iz let 2022, 2023, 2024 (Slovenija in tujina) ter za leti 2025 in 2026 so na voljo na portalu javnih naročil. V vseh postopkih so bili ponudnikom zagotovljeni enaki pogoji sodelovanja, izbor pa je potekal na podlagi vnaprej določenih in za vse enakih pogojev ter meril.
»Kakšno koli namigovanje, da bi naj bili razpisni pogoji prilagojeni določenemu ponudniku, so povsem neosnovani,« dodajajo na javni agenciji.
Subvencije ne bo, prepričali so vlagatelja
Prav tako je Spirit Pristopovi družbi za komunikacijski management decembra 2024 namenil 48.678 evrov, saj je pripravila vizualne in vsebinske zasnove predstavitve Republike Slovenije na svetovni razstavi Expo Osaka 2025 na Japonskem, opisuje Lidija Vinković, predstavnica za odnose z javnostmi na Spiritu. Za ta posel so jo izbrali na podlagi javnega naročila.
Nova nakazila od Spirita bi v skupini Pristop lahko pričakovali še v tem letu, saj je bilo podjetje Renderspace, digitalna agencija za interaktivne storitve, ki jo prav tako vodi Pusar, avgusta uspešno na Spiritovem ponovljenem razpisu za sofinanciranje naložb podjetij v savinjsko-šaleški in zasavski regiji.
Za svoj projekt DENTODIO – Multifunkcijska naprava za zmanjšanje neugodja pacienta pri zobozdravstvenih posegih bi morali prejeti 2.437.500 evrov subvencije.
A prišlo je do preobrata:
»Za projekt, ki je bil uvrščen med najbolje ocenjene na razpisu za prestrukturiranje premogovnih regij, smo uspeli pridobiti zaupanje tujega zasebnega sovlagatelja, ki v projektu ne želi državnih subvencij. Pogodbe o sodelovanju na podlagi uspešne kandidature za sredstva zato ne bomo podpisali, projekt pa bo izveden izključno z zasebnim kapitalom,« razkriva Pusar.
Pol milijarde vlaganj, učinki neznani
Pristojni minister Anže Logar je nedavno namignil, da ni najbolj zadovoljen z delom te javne agencije. Tudi zato ji je kmalu po razglasitvi rezultatov razpisa o prestrukturiranju regij naložil pripravo poročila. Začasno poročilo o notranjem nadzoru je pripravilo še ministrstvo, ki zdaj čaka odgovor agencije. Nato bo pripravilo končno različico, še napovedujejo za Info360.
Pred desetimi dnevi je Logar v intervjuju za Sobotno prilogo omenil, da imajo precej dvignjenih obrvi glede nekaterih, ki so dobili denar:
»Treba je narediti premislek o tem, kako pri tovrstnih razpisih in pri agenciji Spirit ravnati v prihodnje. V zadnjih trinajstih letih je razdelila skoraj 500 milijonov evrov. Čas je za analizo razvojnih učinkov in presojo, ali obstajajo učinkovitejši modeli za doseganje razvojnih ciljev.«
Zato napoveduje, da bo treba narediti analizo uspešnosti posameznih naložb.
Spirit je sicer konec avgusta najavil, da pripravlja strategijo svojega razvoja do leta 2030. Na ministrstvu ob tem dodajajo, da bo ta morala upoštevati ugotovitve notranjega nadzora in napovedane analize razvojnih učinkov.
Razpršene pristojnosti
Razpis za gospodarsko prestrukturiranje omenjenih regij je bil objavljen že lani, vendar so ga razveljavili zaradi afere Von Horvath. Razpisne pogoje so tedaj pripravili na gospodarskem ministrstvu, ne na Spiritu. Tokrat pa je njegovo pripravo ta vzel v svoje roke.
Kakšni so bili razlogi za to? S pristojnega ministrstva sporočajo, da so se septembra 2023 s Spiritom sporazumeli o prenosu in načinu izvajanja nalog za obdobje med 2021 in 2027, kar vključuje tiste v okviru prestrukturiranja premogovnih regij. Pri tem ne gre za prenos vseh pooblastil niti za izjemno ureditev, saj agencija naloge, financirane iz evropskega denarja, izvaja že dalj časa. Ministrstvo pri tem ohranja odgovornost za nadzor nad izvajanjem ukrepov.
(Ne)Gremo?
Logar se je dotaknil tudi iniciative Gremo, ki je s pomočjo državnih naložb – doslej ji je bilo izplačanih 41,3 milijona evrov – vlagala v zeleno mobilnost, vendar ga njeni rezultati niso navdušili. Takšno oceno je po njegovih besedah oblikoval na podlagi zaključnih poročil pobud e-motion in i-motion, dveh investicijskih projektov iz tega konzorcija.
Ocena njunih učinkov še ni končana. Pri takšnih projektih je negotovost namreč sestavni del procesa, saj ni mogoče vnaprej zagotoviti, da bodo vse razvite rešitve uspešno prišle na trg:
»Prav zato je pri sofinanciranju razvojnih projektov z davkoplačevalskim denarjem pomembna skrb za smotrno porabo sredstev ter ustrezno razmerje med javnim financiranjem in doseženimi učinki. Namen podpore je spodbujanje razvojnih aktivnosti, ki brez nje ne bi bile izvedene, ob hkratnem ohranjanju odgovornosti podjetij za tveganja in kasnejšo komercializacijo rezultatov,« odgovarjajo na ministrstvu.
Treba je razmisliti o ravni sofinanciranja, ki bi spodbudila več zasebnih vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije ter prispevala k učinkovitejši porabi javnega denarja, so prepričani.
