Za uporabnike letnih vinjet podaljšanje veljavnosti, kaj pa za druge voznike...

Zastoji, gneča in zamude letos uporabnikom slovenskih avtocest povzročajo veliko sivih las. Ko so vozniki zlasti poleti stali v nepreglednih kolonah in za več ur obtičali v zastojih na avtocestah, so se spraševali, zakaj plačujejo vinjete za storitve, ki jih na koncu ne morejo koristiti. Razjarjeni javnosti je zdaj vlada prišla naproti – odkupiti se jim želi s podaljšanjem veljavnosti letnih vinjet za štiri mesece. Medtem ko mnogi pozdravljajo ukrep, drugi pravijo, da gre le za še en »predvolilni bonbonček« Golobove vlade, račun pa bodo na koncu plačali davkoplačevalci.

Ob vsem skupaj se poraja tudi vprašanje, kako zares premišljen je ta vladni ukrep. V kolonah namreč ne stojijo le tisti, ki so kupili letno vinjeto, temveč tudi tisti, ki so kupili mesečno ali pa tedensko vinjeto. 

Na to vprašanje smo najprej skušali dobiti odgovor od državnega Darsa, ki ga vodi Andrej Ribič.

Na vprašanje, ali in kako bo podaljšanje letnih vinjet vplivalo na ceno tedenskih in mesečnih vinjet, na Darsu niso odgovorili. Prav tako niso povedali, na kakšen način bodo reševali izpad prihodkov od nakupa letnih vinjet.

Neenak položaj za domače in tuje voznike?

Ob vladni napovedi zamika vinjet so se zvrstila vprašanja, zakaj so ugodnosti deležni samo vozniki z letnimi vinjetami, ne pa tudi drugi, ki imajo vinjeto s krajšo veljavnostjo. 

»Z vidika načela enakosti, mislim, da ni problematično, ker gre za različne situacije. Ker je intenzivnost uporabe različna, tega ni mogoče obravnavati na enak način. Mogoče bi morali imeti kupci tedenskih in mesečnih vinjet neke ugodnosti, ne bi pa rekel, da niso v enakem položaju,« pravi pravnik Marjan Kos.

In doda, da je bil najverjetneje namen vlade, da se približa ljudem, ki vsakodnevno koristijo te storitve in so bili zaradi gradbenih del na slabšem. »Težko bi rekli, da je šlo za kršitev načela enakosti, bi se pa lahko pogovarjali o tem, ali bi lahko našli bolj primerno rešitev, a to je bolj politično in politološko vprašanje.«

Da v zakonu ni nič pravno spornega z vidika načela enakosti med tistimi, ki imajo letne vinjete in tistimi, ki imajo tedenske ali mesečne, meni tudi pravnik Senko Pličanič. Kljub temu pa se sprašuje, kaj s tem interventnim zakonom sploh rešuje vlada Roberta Goloba. 

Osnovna ideja interventnega zakona je namreč začasna, a hitra sanacija problema, ki pa se ga s podaljševanjem veljavnosti vinjet ne bo niti začasno odpravilo. 

»To ni vsebinski ukrep. Z njim se težav, ki jih imamo zaradi gneče na slovenskih avtocestah, ne bo rešilo,« zaključi Pličanič. 

Pirnat: Oprostitev cestninjenja za avtoprevoznike bi lahko bila nedovoljena državna pomoč 

A vlada se je s predvolilno potezo znova zapletla. Včeraj so avtoprevozniki napovedali državno nepokorščino, med 21imi ukrepi pa med drugim zahtevajo tudi oprostitev cestninjenja za štiri mesece, tako kot bo to veljalo za osebna vozila. Pravnik Rajko Pirnat opozarja, da fizičnih oseb ne gre enačiti s pravnimi, kar prevozniki nedvomno so.

»Drži, da so trpeli posledice dolgega čakanja zaradi zastojev, morda še bolj kot vozniki osebnih vozil, a ker gre za podjetja, bi ukrep oprostitve cestnine lahko pomenil nedovoljeno državno pomoč. Prevoznikom se namreč odmerja cestnina na podlagi evropske direktive, ki pa tovrstne oprostitve ne predvideva,« je jasen Pirnat.  

Prav tako ni mogoče spregledati dejstva, kako velik finančni izpad zaradi oprostitve cestninjenja tovornjakov bi imel Dars. Tam sicer zagotavljajo, da trenutni vladni predlog na finančno stanje državne družbe ne bo imel večjega vpliva.  

Lani je Dars je iz naslova prodaje vinjet zaslužil skoraj 241 milijonov evrov, med tem ko iz naslova cestninjenja tovornih vozil 274,5 milijonov evrov. 

Zaradi podaljšanja veljavnosti vinjet bo imel Dars po besedah predsednika uprave družbe Andreja Ribiča za nekaj več kot 20 milijonov evrov izpada prihodkov od cestnin in 70 milijonov evrov likvidnostnega premika. 

Interventni zakon je bil v državni zbor vložen v petek, danes bodo na kolegiju predsednice državnega zbora odločali o tem, da bi zakon obravnavali po nujnem postopku. Državnozborska zakonodajnopravna služba mnenja o vloženem interventnem zakonu sicer še ni podala. Poslanci pa bodo najverjetneje o interventnem zakonu glasovali na eni izmed naslednjih izrednih sej.