Foto: BOBO
Nekdanji prvi mož Telekoma Skobe do uporabnega dovoljenja za milijonsko vilo v 15 dneh
»Povsem je jasno, da brez vplivanja na uradnika na upravni enoti, to ne bi bilo možno,« je med drugim v elektronskem sporočilu uredništvu Info360.si o hiši nekdanjega predsednika uprave Telekoma Slovenije Rudolfa Skobeta zapisal eden izmed njegovih sosedov.
Razkritje seznama upravnih postopkov, ki jih je v zadnjih petih letih vodil domnevno podkupljivi uradnik upravne enote Ljubljana Aleš Lotrič, je sprožila plaz sporočil bralcev na uredništvo Info360.si. Največ sporočil pa smo dobili od sosedov nekdanjega predsednika uprave Telekoma Slovenije Rudolfa Skobeta, ki so se obregnili ob njegovo hišo v Ljubljani.
Gurs nepremičnino Rudolfa Skobeta vrednoti na dober milijon evrov, analitično podjetje Arvio pa na 1,7 milijona evrov.
Hišo je gradil tri leta
Gradbeno dovoljenje za hišo je oseba, ki je v sorodu z Rudolfom Skobetom, pridobila leta 2014. Hiša je bila glede na podatke Gurs dokončana leta 2017. Štiri leta kasneje pa je Skobe zaprosil za uporabno dovoljenje, ki ga je dobil v dveh tednih.
Postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja je vodil prav Aleš Lotrič, pod dokument pa je v vlogi vodja sektorja podpisana Andreja Erjavec, ki je kasneje postala načelnica upravne enote Ljubljana. Tudi Erjavec se je znašla v razkritjih oddaje Tarča na RTV Slovenija.
Skobe je sicer zaprosil za uporabno dovoljenje brez tehničnega pregleda. To v praksi pomeni, da uslužbenci upravne enote stavbe ne pregledajo v živo, temveč ujemanje zgrajene stavbe z gradbenim dovoljenjem potrdijo zunanji izvajalci, ki za pravilnost svojih trditev odgovarjajo s svojimi licencami.
Rudolf Skobe je Telekom Slovenije vodil med letoma 2012 in 2019. Tri vlade in njeni predsedniki so ga pustili za krmilom podjetja, zamenjala ga je šele vlada Marjana Šarca. Skobe je tako aprila 2019 sporazumno zapustil položaj predsednika uprave Telekom. Ob tem je bil tarča očitkov javnosti, da je dobil zlato padalo, poleg odpravnine še zaposlitev za eno leto. Letno poročilo Telekoma v letu 2020 kaže, da je leta 2019 prejel 305.402 evrov bruto oziroma 122.622 evrov neto.
Upravne enote so lahko tudi zelo učinkovite
Ali izdaja uporabnega dovoljenja brez tehničnega pregleda v 15 dneh kaže na sum korupcije? Pravzaprav ne, saj zakon določa:
Uporabno dovoljenje se izda brez posebnega ugotovitvenega postopka in brez izvedenega tehničnega pregleda (ta se lahko izvede na željo investitorja ali če bi šlo za zahtevni objekt) v 15 dneh od vložitve popolne zahteve.
Koliko časa pa se v povprečju čaka na uporabno dovoljenje v letu 2021? Žurnal24 je decembra 2023 poročal, da se v Ljubljani v povprečju na uporabno dovoljenje za enostanovanjsko hišo čaka več kot dva meseca.
Velja pa ob tem opozoriti, da je leta 2021 življenje ne samo v Sloveniji, temveč po vsem svetu, krojila epidemija koronavirusa. Zato so v letu 2021 bili v veljavi strogi ukrepi s ciljem preprečitve širjenja virusa. Posledica omejitev pa je bilo tudi omejeno delo upravnih enot. Prav to je bil eden izmed argumentov nekdanjega načelnika UE Ljubljana Bojana Babiča, ko je pred inšpektorji ministrstva za javno upravo zaradi nepravilnosti pri izdaji upravnih aktov branil uradnika Aleša Lotriča. Več pa v članku Domnevno podkupljivega uradnika rešil Jankovićev direktor.
Kaj vse moti sosede Rudolfa Skobeta?
Sosede je zmotilo veliko stvari: ograja okoli hiše naj bi bila previsoka, hiša naj bi bila prevelika glede na dovoljen odstotek pozidave parcele, odmik od ceste naj bi bil premajhen …
Da bi preverili, ali so sosedje upravičeno sumničavi ali pa gre le za ponarodelo slovensko nevoščljivost, smo pridobili gradbeno in uporabno dovoljenje hiše, prav tako pa tudi lokacijsko informacijo zemljišča, na katerem stoji hiša.
Očitek št. 1: hiša je prevelika za parcelo
Glede na gradbeno dovoljenje se hiša razprostira na 226,96 kvadratnega metra parcele, družbo pa ji delata tudi nadstrešek (ta zaseda 22,88 kvadratnega metra parcele) in uta (7,22 kvadratnega metra).
Skupaj torej hiša z obema pritiklinama stoji na 257,06 kvadratnega metra parcele. Ta pa je velika 720 kvadratnih metrov. Hiša skupaj z nadstreškom in uto tako glede na gradbeno dovoljenje zaseda 35,7 odstotka parcele.
Faktor zazidanosti glede na lokacijsko informacijo za to parcelo znaša 40 odstotkov. To v praksi pomeni, da bi lahko hiša z vsemi pritiklinami zasedala 288 kvadratnih metrov.
Vendar, tako sosedje, hiša naj bi bila večja od tega, kar je zapisno v gradbenem dovoljenju. To utemeljujejo tudi s fotografijami Google maps, kjer na prvi pogled hiša skupaj s pritiklinami res zaseda več kot polovico parcele. Sami smo si hišo tudi ogledali v živo (sicer tako kot sosedje, z ulice) in na prvi vtis hiša res deluje impresivno, gledalec dobi občutek, da je pozidana večina parcele.
Drugačne podatke kot v gradbenem dovoljenju pa najdemo na spletnih straneh Gursa. Iz evidence vrednotenja namreč izhaja, da samo hiša stoji na 197 kvadratnih metrih parcele. Razlika med gradbenim dovoljenjem in podatki Gursa je tudi pri neto stanovanjski površini. Gradbeno dovoljenje pravi, da ima hiša neto tlorisne površine za 434,58 kvadratnega metra, Gurs pa to ocenjuje na 480,5 kvadratnega metra.
Zakaj je do razlik prišlo, ni jasno. Spomnimo pa, da Gurs zelo pogosto opozarja vse lastnike nepremičnin v Sloveniji, naj preverijo, ali so podatki o njihovi nepremičnini v evidencah Gursa pravilni. V kolikor opazijo neskladnosti, naj Gurs o tem opozorijo.
Očitek št. 2: hiša je preblizu sosednjim parcelam
Očitek je težko preveriti brez dostopa do celotne hiše. Kot razkriva gradbeno dovoljenje, mora biti stanovanjski objekt oddaljen od različnih zemljišč – ki ga obkrožajo - različno. Tako mora biti od treh parcel - ki so del ceste, na katero meji parcela Skobeta - hiša oddaljena 2,03 metra, 2,17 metra in 2,34 metra.
Od meja parcel sosedov pa mora biti hiša oddaljena tudi šest metrov in več.
Očitek št. 3: ograja je previsoka in preblizu javnim površinam
Betonska ograja okoli hiše mora biti glede na gradbeno dovoljenje visoka največ 1,8 metra, kar po naših meritvah tudi je. Po severni in vzhodni strani parcele mora ograja potekati ob regulacijski liniji (črta, ki ločuje že vzpostavljene in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v zasebni lasti) javne ceste, ob južni strani pa ob parcelni meji.
