Finančni minister Klemen Boštjančič je po izračunih marca v proračun zaradi izjemnega povečanja povpraševanja po gorivih dobil dodatnih več kot 34 milijonov evrov.
Foto:Marko Vavpotič /F.A.Bobo
Zakaj se ministru za finance Klemnu Boštjančiču smeji
Naval kupcev na bencinske črpalke, ki sta ju z napovedjo višjih cen goriva povzročila predvsem minister za finance Klemen Boštjančič in za energijo Bojan Kumer ter hkrati cenejše gorivo v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami, ima ugodne posledice za državno blagajno.
Kot kažejo interni izračuni enega od naftnih trgovcev, se je v marcu (v obdobju od 1. do 21. marca) od dajatev in davkov v proračun na račun večje prodaje goriva na vseh bencinskih črpalkah pri nas nateklo 34,9 milijona več kot v enakem obdobju lani.
Uprava Petrola je na nedavni novinarski konferenci razkrila, da so od začetka vojne na Bližnjem vzhodu, torej od 1. marca do 21. marca pri njih zabeležili za 54 odstotkov večjo prodajo.
Pri tem je prodaja kurilnega olja poskočila za 300 odstotkov, dizla za 50 odstotkov, bencina pa za 28 odstotkov. Samo v zadnjem tednu je prodaja medletno poskočila za 75 odstotkov, so poudarili v vodstvu Petrola na novinarski konferenci 24. marca.
Ker Petrol nima lastnih zmogljivosti za oskrbo bencinskih servisov, to storitev zadnje izvajajo pogodbeni partnerji.
»Petrol je ves čas zaostrenih razmer na trgu razpolagal z zadostnimi količinami zalog nafte in naftnih derivatov v svojih skladiščih. V nobenem trenutku pa ni kopičil zalog goriv z namenom ustvarjanja višjih dobičkov na račun krize ali odlaganja prodaje na kasnejši čas. Takšne navedbe so neresnične in neutemeljene,« so sporočili iz Petrola.
Krivdo za razmere so znova naprtili vladi. »Kljub drugačnim dogovorom na kriznem sestanku z vladnimi predstavniki 16. marca se je situacija dodatno zaostrila ob vladni napovedi dviga cen goriv 18. marca, ki je bila objavljena kar šest dni vnaprej, ter neposredno sprožila izrazit in sunkovit porast nakupov.«
Že isti dan se je prodaja povečala za več kot 60 %, naslednji dan pa se je glede na leto prej več kot podvojila.
Poleg rednega povpraševanja so se pojavili tudi prekomerni in špekulativni nakupi – kupci so ustvarjali prekomerne zaloge, še zlasti kurilnega olja, kjer se je prodaja povečala kar za 429 % v tretjem tednu marca glede na primerljivo obdobje lani. To potrjuje tudi dejstvo, da v teh dneh beležijo več kot 300 odpovedi naročil kurilnega olja iz marca.
Podoben scenarij se je zgodil tudi na Hrvaškem, kjer je vlada podražitev napovedala le dan vnaprej – v nekaj urah se je prodaja povečala za več 500 odstotkov, zato je približno tretjina prodajnih mest na hrvaškem trgu naslednje jutro ostala brez goriva.
Na Petrolovih prodajnih mestih ob avtocestah se je količinska prodaja goriv do 24. marca povečala za več kot trikrat, na obmejnih lokacijah za 85 %, v celotni maloprodajni mreži pa za 54 % v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Zaradi zaostrovanja in trajanja krize v Perzijskem zalivu se razmere na mednarodnih trgih naftnih derivatov in zemeljskega plina še dodatno zaostrujejo, zato bo v prihodnje zagotavljanje oskrbe z energenti strateškega pomena.
Finančna uprava bo uradne podatke o prodanih količinah in zbranih trošarinah in drugih dajatvah javnosti sporočila okoli 25. aprila.
