Ljubljanski župan Zoran Janković (desno) ocenjuje, da vlada Roberta Goloba dela dobro; po zadnji anketi agencije Ninamedia se z njim strinja 33,6 odstotka anketiranih.
Zoran Janković se je ponudil za šefa Petrola
Ljubljanski župan Zoran Janković si očitno želi novih poslovnih izzivov. V kratkem bo dobil odgovor protikorupcijske komisije glede svojega sodelovanja na beograjskem Expu, okoli katerega se pojavljajo korupcijska tveganja. Nedavno pa se je celo ponudil za šefa Petrola, vendar njegova ideja, ki jo nekateri omenjajo kot šalo, ni naletela na navdušenje. Vzrok pa dejstvo, da ima že 72 let.
Predsednik uprave največjega naftnega trgovca pri nas Sašo Berger je po naših informacijah nedavno v okviru omizja, pri katerem se je poleg lastnikov Petrola znašel tudi Zoran Janković, omenil možnost, da bi se s funkcije umaknil.
Ko je beseda tekla naprej, kdo bi lahko v tem primeru prevzel vodenje Petrola, se je za vrh družbe ponudil kar ljubljanski župan. Dari Južna - z novo sestavo nadzornega sveta si je, kot smo pisali, ta lastnik Petrola pridobil glavno besedo v družbi - ga je hitro postavil na realna tla, češ, da je januarja leta 1953 rojeni Janković za to funkcijo pač prestar. Čeprav zdaj nekateri trdijo, da je Janković besede izrekel v šali, pa naši sogovorniki jasno povedo, da so besede ljubljanskega župana močno užalile. Toliko, da je odnos med Južno in Jankovićem povsem skrhan.
Šel bi tudi v Beograd
Ljubljanski župan Zoran Janković se - ne glede na omenjeno košarico - spogleduje tudi z vlogo svetovalca pri projektu Expo, ki ga bo leta 2027 gostil Beograd.
K sodelovanju ga je povabil njegov prijatelj, srbski predsednik Aleksandar Vučić. Pred podpisom pogodbe pa želi Janković pridobiti mnenje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Po naših informacijah KPK o tem še ni presodila, bo pa zadevo obravnavala v kratkem na eni od prihodnjih sej senata komisije.
Postopek se je na komisiji po informacijah portala N1 zapletel. KPK je namreč skušala ugotoviti, ali bi bilo Jankovićevo sodelovanje pri Expu v interesu države. Različna ministrstva so si dopis komisije podajala kot vroč kostanj. Za nepristojno se je najprej razglasilo zunanje, nato pa po pisanju portala še gospodarsko ministrstvo. To pravzaprav ne čudi, saj si ministra SD Tanja Fajon in Matjaž Han najverjetneje ne upata zameriti vplivnemu Jankoviću, posredno pa tudi predsedniku vlade Robertu Golobu, s katerim Janković prijateljuje in ga ob vsaki javni priložnosti kot premierja izjemno hvali.
Jankovića si je v Beogradu zaželel prijatelj
Ljubljanskega župana je k sodelovanju pri Expu povabil Vučić. Kot je izjavil Janković, bi bilo njegovo delo »specialnega svetovalca« brezplačno, opravljal pa bi ga v svojem prostem času. Na KPK se je obrnil z vprašanjem, ali lahko takšno pogodbo podpiše.
Beograjski Expo bo pomanjšana različica svetovno znane razstave Expo oziroma specializirana razstava, po Vučićevih besedah sta z Jankovićem že dogovorjena, da bo »eden ključnih ljudi iz tujine, ki bo s svojim znanjem nudil dodatno pomoč pri Expu«.
V imenu Expa pa bi sklepal posle le, če bi ga za to posebej pooblastili organizatorji razstave.
V sklopu priprav na Expo, pri katerem si posle obetajo tudi slovenski gradbinci, so v Srbiji zagnali velik investicijski cikel, vreden kar 1,29 milijarde evrov. V Beogradu naj bi za razstavo zgradili nov razstavni kompleks in spremljajočo infrastrukturo, kot so novi most čez reko Savo, nove železniške in cestne povezave ter med drugim novo pristanišče ob Savi.
Za Expo so sprejeli tudi posebni zakon, ki naj bi »odpravil nepotrebne administrativne ovire«, s tem pa so se v javnosti pojavila opozorila zaradi korupcijskih tveganj in netransparentne porabe javnega denarja.
Zakon namreč omogoča izdajo gradbenih dovoljenj brez okoljske presoje oziroma predhodne ocene vpliva na okolje. Nekateri objekti se bodo lahko začasno uporabljali brez uporabnega dovoljenja. Prav tako niso nujni javni razpisi, pogodbe se lahko sklepajo brez razpisov, saj posebna podjetja in družbe posebnega namena niso dolžne upoštevati pravil o javnih naročilih.
Letno poročilo KPK
Protikorupcijska komisija je sicer včeraj predstavila svoje letno poročilo: lani so prejeli 844 prijav, kar je tri odstotke več kot leto prej, rešili pa so jih 819 oziroma 37 odstotkov več kot leto prej.
V petnajstih primerih so s pravnomočnimi ugotovitvami potrdili kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in izdali 58 prekrškovnih odločb zaradi kršitev. Policiji in tožilstvu so v reševanje odstopili 165 zadev, drugim organom pa 347. Nadaljevali so tudi intenzivno delo na preventivnih področjih.
Predsednik komisije Robert Šumi je ob tem spomnil, da komisija priporoča sprejem krovnega zakona za izvajanje velikih infrastrukturnih projektov, ki bi po njihovem predlogu zagotovil transparentno vodenje velikih infrastrukturnih projektov že od začetka.
