Kaj so glavni razlogi za upad verske prakse v zahodnem svetu in pri nas?

Velika noč je največji krščanski praznik, ob katerem se verniki spominjajo Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Sveto tridnevje (veliki četrtek, veliki petek in velika sobota), ki se zaokroži z vstajenjem Kristusa, privabi v cerkve pri nas in po svetu množice vernikov. A kako zares smo še verni?   

Pri analizi so nam pomagali podatki, ki so jih pridobili raziskovalci v okviru raziskave Slovenskega javnega mnenja (SJM) in predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog na Teološki fakulteti v Ljubljani Mari Jože Osredkar, ki okviru svojega dela raziskuje, kako odnosi vplivajo na verovanje in dialog med katoličani in muslimani ter primerja nauk o odrešenju in razodetju v krščanstvu in islamu.

Kaj kažejo podatki?

V Sloveniji je daleč najbolj razširjena katoliška vera. Primerjava rezultatov Slovenskega javnega mnenja (SJM) iz leta 2022 in 2024 kaže, da se je za osem odstotnih točk znižal delež tistih, ki pravijo, da pripadajo katoliški veri (iz 60,2 na 52,0), padel je tudi delež tistih, ki pravijo, da pripadajo islamski veri iz 4,1 na 2,5. Za štiri odstotne točke pa se je povečal delež ljudi, ki pravi, da ne pripada nobeni veri. 

SJM za leto 2022. Posnetek zaslona

SJM za leto 2024. Posnetek zaslona

Znižalo se je število verujočih in povečalo število ateistov  

Leta 2022 se je za verne, ne glede na to, ali obiskujejo verske obrede ali ne, opredelilo 66,4 odstotka anketirancev, dve leti kasneje pa se je za verne izreklo le 53,8 odstotka. Da so neverni, je leta 2022 dejalo 20,8 odstotka, lani pa 24,9 odstotka, leta 2022 se je 11,8 odstotka deklariralo za ateista, lani pa se je za ateista izreklo 16,7 odstotka ljudi.

SJM za leto 2022. Posnetek zaslona

SJM za leto 2024. Posnetek zaslona

Ta trend, da so ljudje vse manj verni in da se obračajo stran od vere, opaža tudi profesor Osredkar.

»Številke, ki jih o pripadnosti verstvom navajate, kar držijo. V Katoliški cerkvi zadnja leta opažamo upad verske prakse in tudi muslimani mi pripovedujejo isto.«

Tako gre versko življenje: dol in gor, dol in gor

Pove, da je človek vedno bil, je in bo »homo religiosus« - iskalec Boga in vsega, kar ga presega. Toda njegovo izražanje vere (predvsem  občestveno) se v zgodovini kaže kot sinusna krivulja.

»Obstajajo obdobja, ko je človek intenzivneje izražal vero in obdobja, ko je to področje zanemaril oz. dal prednost drugim dejavnostim. Odličen odraz verskega življenja je število kandidatov za duhovništvo, ki se v našem času prav tako zmanjšuje.«

Osredkar nadaljuje, da se v zahodnem svetu v Katoliški cerkvi število bogoslovcev zmanjšuje, medtem ko se v Afriki in Aziji veča.

»Prav tako mi muslimani pripovedujejo, da v Bosni in Hercegovini ni več dovolj imamov za podeželske kraje. Leta 2015 sem obiskal najstarejši samostan na zahodu v St. Maurice - Švica. Tam smo imeli srečanje komisije za odnose med kristjani in muslimani pri Evropski Škofovski konference. Prior se nam je pohvalil, da imajo kroniko za 1500 let samostanskega življenja. Dejal je: bila so obdobja, ko je bilo v samostanu 2000 menihov, potem pa je prišlo obdobje, ko jih je bilo samo 20. Pa se je njihovo število spet povečalo. Tako gre versko življenje: dol in gor, dol in gor... In to gibanje se nikoli ne zaustavi.«

Ostajajo samo prepričani verniki

Osredkar pove, da so razlogi za upad verske prakse v Katoliški cerkvi danes različni.

Med najbolj očitnimi izpostavi škandale v Cerkvi in liberalizem, »zaradi katerega sedanja populacija na zahodu zavrača duhovne vrednote, predvsem se to odraža pri rodnosti in družini, pa tudi v upadu verske prakse. Zagotovo bodo zaradi tega v prihodnosti naš čas opredelili kot izrazito dekadentno obdobje.«

Kljub vsemu poudarja, da človek ostaja iskalec Boga oz. vernik, a da vero izraža na drugačen način kot v preteklosti.

»Morda bi lahko govorili tudi o prečiščenju – oddaljijo se verniki, ki so prihajali k obredom zgolj zaradi tradicije in v občestvu ostajajo samo prepričani verniki. Prepričan sem, da bo tudi naša zahodna civilizacija sprevidela praznost liberalizma in se bo spet oklenila vere, takrat bo spet več ljudi v verskih občestvih.«