Post: od verske odpovedi razvadam do metode za hujšanje

Danes je veliki petek, dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. To je za vernike dan strogega posta, odpovedi mesu, do sitega pa se sme najesti le enkrat v dnevu.     

Post izgublja svojo strogost

Post za mnoge ni več omejen le na praznični čas in ne pomeni le doslednega upoštevanja prehranskih omejitev, temveč bolj simbolično ali osebno obliko odpovedi. Tradicionalni post tako izgublja svojo nekdanjo strogost, a hkrati dobiva nove, sodobnejše razsežnosti. Etnolog Janez Bogataj pravi, da ga nekateri uporabljajo kot metodo za hujšanje in izgubo kilogramov. »Post ima močno tradicijo, a se je zelo spremenil,« pove.

Rdeča nit velikonočnih praznikov se vsekakor ohranja, a tako kot ostala področja kulturne dediščine, se je v zgodovinskem razvoju spreminjalo tudi to področje.

»Spremembe so vedno bile, a ne tako intenzivne kot danes. Danes vsekakor prihaja zraven tudi vprašanje potrošništva, svoje pa je prinesel tudi globalizem. Treba je tudi razlikovati med verujočimi in neverujočimi. Praznik ima več obrazov, več vsebin in tako ga je treba tudi razmeti. Jedro vendarle ostaja in odnos do praznika je treba gojiti,« pove Bogataj. 

Janez Bogataj pravi, da so mlade generacije, ko spoznajo te tradicionalne zgodbe navdušene, saj jih tradicija zanima. Foto:Žiga Živulović jr./Bobo

V luči velikonočnih praznikov Bogataj izpostavi drugo težavo - to, da danes dobimo praznik že v izdelani obliki na policah nakupovalnih centrov.

»Največji šok zame je bil, da danes že dobiš pobarvane pirhe. Obči izgovor je, da smo zelo zaposleni, a v resnici imamo časa ogromno, samo proč ga mečemo. Posamezne vsebine praznika bi si morali porazdeliti na več dni.«

Bogataj meni, da je to samo ena izmed razvojnih oblik, ki pa je prej negativna kot pozitivna. Kljub vsemu opaža, da mladi kažejo zanimanje in interes za tradicijo. Si pa želi, da bi z enako energijo kot promoviramo novosti, promovirali tudi tradicionalno in lokalno.

»Če je kaj novega, takoj pograbimo, ne delamo pa nič na propagiranju domačih vsebin.«

Postenje in njegovi učinki so predmet številnih raziskav

Med temi, ki se je posvetila učinkom postenja je tudi raziskovalka s primorske fakultete za vede o zdravju Tanja Črešnovar. Pravi, da lahko 40-dnevni zmanjšan vnos sladkorja, predelane ali energijsko goste hrane ugodno vpliva na posameznika in njegovo zdravje, vendar je za takšna obdobja odpovedi značilno, da so učinki pogosto kratkotrajni.

Po njihovem zaključku se namreč posamezniki večinoma vrnejo k prejšnjim prehranskim navadam, zaradi česar se pridobljene koristi postopoma izgubijo.

»Poleg tega imajo lahko takšne restriktivne navade tudi psihološki vpliv. Pri nekaterih posameznikih lahko vodijo v kompenzacijsko vedenje, kjer po koncu obdobja odpovedi pride do prenajedanja ali vračanja v manj ugodne prehranske vzorce.«

Za dolgoročno zdravje je bolj smiselno, da posameznik ne izključuje določenih živil v celoti, temveč njihov vnos postopno zmanjša in jih nadomešča s kakovostnejšimi izbirami.

Od posta do prenažiranja

Po 40-dnevni odpovedi določenim razvadam, mnogi, ko je miza za praznik bogato obložena, zapadejo v drugo skrajnost in se prenažirajo z vsem, kar ponuja miza. Črešnovar pravi, da to za telo prestavlja obliko presnovnega stresa.

»Če se posameznik več dni ali tednov prehranjuje restriktivno, na primer z zelo nizkim energijskim vnosom ali omejevanjem določenih skupin živil, se telo temu postopoma prilagodi. Zniža se izločanje inzulina, spremeni se delovanje hormonov, ki uravnavajo lakoto in sitost (grelin in leptin), hkrati pa se zmanjša tudi bazalna presnova, torej količina energije, ki jo telo porabi v mirovanju. Na ta način telo varčuje z energijo.«

Ob nenadnem vnosu večjih količin energijsko goste hrane, »telo preide iz »varčevalnega« v stanje »obilja«. Posledica je hiter porast glukoze v krvi in izrazit inzulinski odziv, hkrati pa so prebavila obremenjena z večjo količino hrane. To se lahko kaže kot napihnjenost, občutek teže v želodcu, utrujenost, zaspanost ali prebavne težave. Te občutke mnogi dobro poznajo po obilnih prazničnih obrokih.«

Raziskovalka težavo vidi v tem, če se takšni cikli omejevanja in prenajedanja ponavljajo. Takrat pride do slabše regulacije apetita in večje nagnjenosti k prenajedanju in do neugodnih presnovnih sprememb.

Tanja Črešnovar ugotavlja, da imajo lahko restriktivne navade tudi psihološki vpliv. Pri nekaterih posameznikih lahko vodijo v kompenzacijsko vedenje, kjer po koncu obdobja odpovedi pride do prenajedanja ali vračanja v manj ugodne prehranske vzorce. Foto: osebni arhiv

»Posamezen praznični obrok za telo ne predstavlja težave, bolj problematičen pa je vzorec ekstremov. Z vidika zdravja je zato najugodnejši stabilen, uravnotežen in dolgoročno vzdržen način prehranjevanja.«

Bi se morali odpovedati mesu?

Ob najrazličnejših teorijah in prehranskih smernicah, se pojavlja tudi nekaj takšnih, ki zagovarjajo izključevanje mesa iz prehrane. To po mnenju Črešnarjeve ne prinaša prednost, razen če za to jasno utemeljenega razloga.

»Meso in živila živalskega izvora so namreč pomemben vir kakovostnih beljakovin, saj vsebujejo vse ključne aminokisline, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Poleg tega so vir nekaterih ključnih mikrohranil, kot so železo, vitamin B12 in cink. Priporočljivo je izbirati kakovostne vire živil živalskega izvora in dodati v vsakodnevno prehrano tudi rastlinske vire beljakovin. V praksi pogosto opažamo, da je vnos beljakovin nezadosten, še posebej pri starejših, pri katerih ima to lahko posledice za ohranjanje mišične mase in funkcionalne sposobnosti. V takšnih primerih lahko dodatno omejevanje brez ustreznega nadomeščanja predstavlja še slabše prehransko stanje.«

Črešnar še doda, da če čemu, bi se morali odpovedati ekstremom v prehrani in začeti nanjo gledati kot na osnovo vsakdanjega delovanja – »kot način, kako svoje telo vsak dan podpiramo z ustreznimi hranili, glede na naše dnevne aktivnosti. Tako kot na vseh področjih življenja je tudi pri prehrani ključno ravnovesje.«

Meni, da bi bilo namesto kratkoročnih diet in strogih omejitev smiselno urediti osnovne prehranske navade.

»To pomeni predvsem zmanjšati vnos predelanih živil, ki pogosto vsebujejo velike količine dodanega sladkorja, nezdravih maščob in soli, ter več pozornosti nameniti kakovosti izbire hrane. V vsakdanjo prehrano pogosteje vključiti kakovostne vire beljakovin, zdravih maščob, zelenjavo, sadje, polnozrnate žitarice in stročnice,« še pove Črešnovar.