Učenci lovijo še zadnje ocene in skušajo izboljšati učni uspeh. Foto: Canva
Psiholog Perko ob koncu šolskega leta: Edina vrednota je uspeh
Šolarji in z njimi tudi starši že nestrpno odštevajo dneve do konca šolskega leta. Skupaj se učijo, skupaj preštevajo, koliko ocen še morajo dobiti in skupaj ugotavljajo, kaj morajo pred zaključkom leta še storiti, da izboljšajo svoj učni uspeh. Na stiske, ki jih ob tem doživljajo otroci, že leta opozarjajo številni strokovnjaki, a se zdi, da pri mnogih starših ta opozorila še vedno niso padla na plodna tla.
»Edina vrednota, ki je v tem času pomembna in kaj velja, je uspeh,« je kritičen doktor psihologije in specialist klinično psihološkega svetovanja Andrej Perko, ko ga vprašamo, kakšen je njegov pogled na to, da mnogi starši skušajo skozi otroke izživeti svoje neuresničene želje, ambicije in cilje. Ocenjuje, da gre za patologijo, ki otrokom povzroča velike težave tudi kasneje v odrasli dobi.
»To je nekaj povsem običajnega za narcistično družbo, v kateri živimo. Živimo v družbi, ki je do otrok preveč zaščitniška. Starši jih želijo zaščiti pred vsemi frustracijami in zato se kasneje v življenju ne znajo spopasti z njimi. Starši na lastna ramena prevzemajo njihove odgovornosti in vse naredijo namesto njih, saj sta edini vrednoti v tem svetu uspeh in denar.«
Perko opozori, da starši v želji po uspehu in svojih neizživetih ambicijah pogosto izvajajo velik pritisk na otroke, pa tudi na učitelje in šole. »Namesto otrok delajo naloge in ocene, ki jih dobivajo pogosto niso realne. Tudi zato bi bilo smiselno, da se uvedejo sprejemni izpiti za srednje šole in fakultete.«
Veliko težavo v vsem skupaj vidi tudi v tem, da je vzgoja popolnoma prepuščena materam in da so očetje pogosto izrinjeni iz vzgojnega procesa. Meni, da so prav očetje tisti, ki so odgovorni, da otroka naučijo delovnih navad, ki so ključne za uspešno opravljanje šolskih obveznosti. »Otroci potrebujejo avtoriteto – očeta, a tega ni. Očetje bi morali biti bolj vpeti v vzgojo.«
Pripraviti jih je treba za življenje
Kljub temu da je precej kritičen do stanja v naši družbi, pa pravi, da je večina slovenskih staršev še vedno korektnih.
»Ko govorimo o takšnih primerih, govorimo o patologiji. Vseeno je veliko staršev, ki vzgajajo po zdravi kmečki logiki in se zanašajo na svoje notranje občutke. Problem so nekompetentni starši, ki so negotovi, si ne zaupajo, vzgajajo po učbenikih in so zaradi toliko različnih nasvetov zmedeni. Otroke skušajo obvarovati pred vsemi frustracijami in želijo biti njihovi prijatelji. Otrok s staršem ne more biti prijatelj, mora mu biti avtoriteta in zgled, prijatelje pa bo otrok našel med vrstniki. Otroke je treba opolnomočiti in opremiti za življenje.«
Poudari, da bodo otroci, ki jim starši ne dopuščajo, da so avtonomni, imeli težave v odrasli dobi. »Takšni odrasli pogosto potrebujejo pomoč, da lahko prerežejo popkovino, se osamosvojijo in da se ločijo od staršev in njihovih pričakovanj in da neobremenjeno zaživijo.«
