Aleš Hojs: KPK je komisija za pospeševanje korupcije!

»To je komisija za pospeševanje korupcije,« komentira Aleš Hojs, nekdanji notranji minister tretje Janševe vlade današnje sporočilo komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Iz KPK so namreč sporočili, da so bili po več sodnih odločitvah zaključeni še zadnji štirje prekrškovni postopki, ki jih je KPK vodila zoper ministre, ki so ob izteku mandata takratne Janševe vlade maja 2022 zaprosili za izplačilo nadomestila za neizkoriščen dopust, pri čemer se niso izločili iz odločanja o tem.

Prekrškovna postopka zoper Aleša Hojsa in Zdravka Počivalška sta pravnomočno zaključena. Sodišče tako na prvi kot drugi stopnji je potrdilo odločitev KPK, da sta se s svojim ravnanjem znašla v okoliščinah nasprotja interesov in sta kršila zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Nasprotno pa sta prekrškovna postopka zoper Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka po drugačnih odločitvah prvostopenjskih sodišč ob identičnih okoliščinah zastarala.

Hojs se je zaradi različne odločitve sodišč v isti zadevi oglasil tudi na omrežju X.

Hojs je - kot rečeno - na sodišču izgubil, čeprav ga na seji vlade, ki je odločala o zadevi, sploh ni bilo.

»Po poslovniku o delovanju vlade namreč velja, da predlagane sklepe minister formalno podpira, četudi ga ni na seji vlade in ker se nisem izločil, čeprav me kot rečeno na seji sploh ni bilo, sem kriv. To je naša pravna država,« dodaja nekdanji notranji minister tretje Janševe vlade in še:

»Zelo sem bil razočaran, ko v osnutku zakona o Skoku nisem videl, da se KPK ukinja!«

Tudi v KPK opozarjajo, da zadeva odpira vprašanje neenotne sodne prakse in učinkovitosti pravne države.

Trije nekdanji ministri odločitve KPK niso sodno izpodbijali

Komisija je med novembrom 2023 in februarjem 2024 izdala skupno osem prekrškovnih odločb zoper nekdanje ministre, pri čemer nekdanji ministri Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitve niso izpodbijali, preostalih pet pa je vložilo zahtevo za sodno varstvo. Prva od teh zadev, postopek zoper Andreja Širclja, je bila na višjem sodišču končana februarja letos, potem ko sta tako okrajno kot višje sodišče v Ljubljani potrdila odločitev KPK o kršitvi nasprotja interesov.

Ostali štirje prekrškovni postopki, ki jih je KPK vodila zoper Aleša Hojsa, Zdravka Počivalška, Marjana Dikaučiča in Andreja Vizjaka, so se pravnomočno zaključili s sodbami, ki so jih sodišča izdala med aprilom in julijem 2026. V primerih Hojsa in Počivalška sta okrajni sodišči v Ljubljani in Celju potrdili odločitev KPK, da sta ministra (ker se nista izločila iz odločanja o lastni vlogi), kršila zakon o integriteti. Odločitev sta po pritožbi kršiteljev potrdili tudi višji sodišči.

V sodbah so zapisali, da se od funkcionarjev pričakuje, da svoje obveznosti in dolžnosti poznajo ter da poznajo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter jima izrekla globo v višini 400 evrov.

Nasprotno pa je v primerih Dikaučiča in Vizjaka ljubljansko okrajno sodišče marca 2026 ugodilo njuni zahtevi za sodno varstvo, čeprav so bile okoliščine v vseh primerih enake in je pravilnost odločitve KPK v primeru Andreja Širclja pred tem potrdilo že ljubljansko višje sodišče. Okrajno sodišče je v obeh primerih ugodilo zahtevi za sodno varstvo, maja letos pa tudi zadevo vrnilo v odločanje prvostopenjskemu sodišču, vendar sta bila kasneje ob preteku splošnega zastaralnega roka (štiri leta od storitve prekrška) oba prekrška ustavljena.

To pa pomeni, da so ob identičnih okoliščinah zaradi različnih odločitev sodišča na koncu tudi sankcije za obravnavane osebe različne.

Komisija meni, da je takšno sporočilo izjemno zaskrbljujoče ter, da je v interesu javnosti, da se sodni postopki končajo v razumnem času in je s tem dosežen ustrezen epilog.