Ameriško veleposlaništvo: To je najpomembnejši korak, ki ga lahko Nato naredi

Po napovedi predsednika vlade Roberta Goloba o posvetovalnem referendumu o članstvu v zvezi Nato minuli petek se je po naših informacijah danes sestala poslanska skupina Gibanje Svoboda.

Kot smo izvedeli, v poslanski skupini ni enotnosti glede vprašanja, ali naj Slovenija ostane članica severnoatlantskega zavezništva, so pa si enotni glede podpore predsedniku vlade o napovedi referenduma o članstvu v Natu.

Pred tem je sicer nujno rešiti ustavnopravno dilemo o tem, ali je posvetovalni referendum o izstopu iz Nata sploh mogoč.

Ameriško veleposlaništvo o pomenu dviga izdatkov za obrambo

Na ameriško veleposlaništvo v Ljubljani smo se obrnili pretekli teden, po tem ko se je predsednik vlade Robert Golob vrnil z vrha Nata v Haagu, kjer je podpisal deklaracijo o dvigu obrambnih izdatkov Slovenije na 5 odstotkov BDP do leta 2035, nato pa po burni reakciji koalicijskih Levice in SD zatrjeval, da je za nas zavezujoča le resolucija; ta Slovenijo do 2030 obvezuje k dvigu obrambnih izdatkov na »zgolj« 3 odstotke.  

»Sporazum, ki so ga podpisali vsi voditelji članic Nata, odraža generacijski premik v drži Nata in zagotavlja, da ima Nato sile, zmogljivosti in odpornost, potrebne za odvračanje in obrambo pred vsemi sodobnimi grožnjami. To je mir skozi moč in je najpomembnejši korak, ki ga lahko Nato naredi, da bi ostal močan in pripravljen na prihodnost.«

Je za Info360.si pojasnil John Stubbs, tiskovni predstavnik ameriškega veleposlaništva v Sloveniji. Veleposlaništvo smo vprašali tudi, kako gledajo na aktualne izjave predsednika vlade in ravnanje slovenskega vrha, ki v tujini obljublja eno (dvig izdatkov na 5 odstotkov BDP), doma pa te obljube prilagaja všečnosti javnega mnenja. 

»Glede komentarjev predsednika vlade in njihovega vpliva na prispevke Slovenije k zavezništvu vas napotujemo na Nato. «

A ob tem dodajajo besede ameriškega veleposlanika pri Natu, ki je dejal, da je povečanje izdatkov nujno za verodostojnost zveze in, da se zaveznice spodbudi k prevzemanju odgovornosti in poštenemu deležu za transatlantsko varnost:

»ta zaveza je več kot le številka. Predstavlja obnovo pomena Nata, ponovno uravnoteženje bremena za našo kolektivno obrambo in jasen znak, da je zavezništvo enotno v boju proti današnjim varnostnim izzivom, od ruske agresije do nastajajočih groženj v kibernetskem in vesoljskem prostoru,« je dejal ameriški veleposlanik pri Natu Matthew Whitaker.

V Natu notranjih zapletov ne komentirajo, tako kot za časnik Delo, so tudi nas napotili na Deklaracijo s Haaškega vrha, ki so jo izdali voditelji držav in vlad Nata, na srečanju Severnoatlantskega sveta v Haagu 25. junija 2025. 

V njem so se države Nata, tudi Slovenija, zavezale, da bodo do leta 2035 zvišale obrambne izdatke na pet odstotkov BDP. Od tega bo 3,5 odstotka BDP namenjenih izdatkom za jedrne zahteve in cilje zmogljivosti. Preostalih 1,5 odstotka je predvidenih za širše izdatke, med drugim za zaščito kritične infrastrukture, obrambo omrežij, zagotavljanje civilne zaščite in odpornosti, inovacije in krepitev obrambne industrijske baze. 

Razpis posvetovalnega referenduma o dvigu izdatkov postavlja pod vprašaj doseženo

Aktualni stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO Andrej Benedejčič je za Info360.si ob dogajanju v povezavi s posvetovalnim referendumom, ki ga je na pobudo Levice parlament izglasoval minuli petek, izrazil presenečenje, saj je bila Slovenija ena bolj aktivnih pogajalk haaške deklaracije in kot taka s podobno mislečimi zaveznicami tudi dosegla vključitev ključne varovalke v obliki pregleda sprejetih zavez leta 2029: 

»Kot takšna je deklaracija dejansko prilagojena resoluciji, ki jo je sprejel državni zbor, saj je predvidena rast obrambnih izdatkov zavezniških držav do leta 2030 ravno 0,2 % BDP letno. 5 % BDP iz deklaracije je zato treba predvsem razumeti kot aspiracijski cilj - mogoče bo ostal, mogoče ne povsem, v vsakem primeru pa je obdobje za njegovo izpolnitev raztegnjeno do leta 2035. Ravno zato predlog za razpis posvetovalnega referenduma tako preseneča: postavlja namreč pod vprašaj doseženo, in sicer da naslednjih pet let NATO sledi resoluciji državnega zbora. «

Kot mnogi, Benedejčič zdaj poziva k resni razpravi.

Po napovedi referenduma o članstvu v Natu se vrstijo sestanki 

Stranka Levica je minuli petek s podporo SD, opozicijskih SDS in NSi ter treh nepovezanih poslancev skozi parlamentarno sito spravila posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP. Premier pa se je na to odločitev odzval z napovedjo nove referendumske pobude o članstvu Slovenije v zvezi Nato.

Premierjeva napoved je povzročila plaz kritik, pa tudi pohval, ob tem pa vzpostavila ustavno pravno dilemo.

Kot je za portal N1 povedal ustavni pravnik Miro Cerar, bi se po njegovem morali volivci o nadaljnjem članstvu v Natu odločati na enak način kot leta 2003, torej na pravno zavezujočem referendumu o mednarodnih povezavah in ne na nezavezujočem posvetovalnem referendumu, ki ga je napovedal premier. 

Predsednik vlade je sicer za petek sklical srečanje predsednikov parlamentarnih strank, v četrtek pogovor s koalicijskimi partnerji iz SD in Levice, v sredo pa bo opravil pogovore z ustavnimi pravniki.