Foto: Žiga Živulović Jr./F.A.Bobo
Anketa: Na referendumih se obeta visoka volilna udeležba
Javnomnenjsko poizvedovanje Inštituta Janeza Evangelista Kreka napoveduje možnost več kot 78-odstotne udeležbe.
V anketi so preverjali tudi strankarske volilne preference, pa seveda razpoloženje javnosti pred novembrsko referendumsko nedeljo. Volivke in volivci bodo odgovarjali na štiri različne teme, poglejte, kaj so odgovorili. Zagotovo je mogoče oceniti, da je mobilizacija volivk in volivcev z obeh strani političnega pola velika, saj več kot 78 odstotkov vprašanih pravi, da bodo zagotovo ali verjetno na referendumu glasovali.
Mislišče NSi - Inštitut Janeza Evangelista Kreka - je objavil najnovejše rezultate tokratnega merjenja javnega mnenja.
Med drugim so anketirane spraševali, s kakšno verjetnostjo se bodo udeležili referendumov. Več kot 59 odstotkov napoveduje, da se jih bodo zagotovo, 19 odstotkov pa je odgovorilo, da se bodo referendumske nedelje verjetno udeležili.
Zagotovo ne in verjetno ne je na vprašanje glede udeležbe na glasovanju odgovorilo skupaj le 12,1 odstotka vprašanih, medtem ko jih 9,7 še ne ve.
V anketi so spraševali tudi, kako bodo glasovali glede posameznih tem.
Glede vprašanja pogojevanja socialne pomoči z družbeno koristnim delom so vprašani tej ideji dali več kot 55-odstotno podporo.
Kako pa so odgovarjali glede ukinitve volilne pravice tujcev iz tretjih držav na lokalnih volitvah?
Ukinitev podpira skoraj 46 odstotkov anketiranih. Največjo razliko med podporniki in nasprotniki med tokrat merjenimi referendumskimi vprašanji so zabeležili pri pogojevanju denarne socialne pomoči z opravljanjem družbeno koristnega dela.
Na posvetovalnem referendumu glede ukinitve RTV prispevka pa so vprašani napovedali, da v 44,9 odstotka idejo podpirajo.
Pri zakonodajnem referendumu o spremembi zakona o parlamentarni preiskavi je med opredeljenimi odgovori več podpore spremembi zakona. Zagotovo bi za glasovalo 33,7 odstotka vprašanih.
V anketi so preverili tudi podporo političnim strankam, v celoti si jo lahko ogledate tukaj. Tudi septembrska raziskava kaže, da bi bila v primeru volitev najmočnejša SDS. Njen realni doseg znaša 27,9 %, sledi Gibanje Svoboda s 23,9 %. Razlika med strankama tako znaša štiri odstotne točke. Junija je raziskava pokazala 26,3 % podpore SDS in 24,4 % Svobodi. Na tretjem mestu je SD z 9,5 %, tik za njim pa skupna lista NSi, SLS in FOKUS z 8,8 %. Levica dosega 8,7 %, Demokrati 4,7 %. Pod parlamentarnim pragom bi glede na tokratno raziskavo ostali Resni.ca (3,9 %), Prerod (3,6 %), Pirati (3,4 %) in SNS (3 %).
Kako bi bili razdeljeni poslanski mandati? Če realni doseg strank pretvorimo v poslanske mandate, bi SDS pripadlo 30 poslanskih mest, Gibanju Svoboda pa 25. SD bi imela 10 poslancev, Levica in skupna lista NSi, SLS in FOKUS pa po 9. Demokrati bi zasedli pet poslanskih mest, dva sedeža pa pripadata predstavnikoma narodnih skupnosti.
