»Nismo upoštevali vseh odgovorov anketiranih, saj za vse, ki smo jih spraševali, nimamo podatka o njihovi politični opredeljenosti,« pojasnjuje Andraž Zorko, Valicon. Foto: STA
Anketirali, nato pa upoštevali samo določene anketirance
Kako je Valicon prišel do analize politične pripadnosti (ne)udeležencev referenduma, če sploh ni spraševal o njihovi politični opredeljenosti?
Medtem, ko državna volilna komisija še pripravlja končno statistiko udeležencev (razdelala jih bo po spolu in štirih starostnih skupinah) na nedavnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, je družba Valicon ta teden objavila svojo analizo (ne)udeležencev.
Valicon je izmeril tudi politično pripadnost tistih, ki so v nedeljo glasovali in tistih, ki so ostali doma ter vzroke za to odločitev.
V anketi smo sodelovali tudi sami. Odgovorili smo le na dve vprašanji - ste se referenduma udeležili in kako ste glasovali. Ker referenduma nismo bojkotirali, na tretje vprašanje o vzroku za bojkot torej nismo odgovarjali.
Ker Valicon ob tej anketi ni dodal tudi vprašanja o naših političnih preferencah, smo Andraža Zorka iz Valicona vprašali, kako so do političnih preferenc, ki so jih namerili v poreferendumski anketi, pravzaprav prišli.
Valicon je namreč ob objavi rezultatov zapisal, da so anketo »opravili na vzorcu 2.025 anketirancev, za katere imajo na voljo podatke tudi o njihovi politični usmeritvi«.
Optimizacija stroškov
Andraž Zorko na naše vprašanje, zakaj v anketnih vprašanjih glede referenduma niso preprosto dodali še enega glede aktualnih političnih preferenc anketiranih, odgovarja, da bi bil »to zanje konkreten strošek, saj anketo delajo samoiniciativno in optimizirajo stroške«.
Valicon ima po njegovih besedah v svojem naboru okoli 20 tisoč panelistov (potencialnih anketirancev), nekaj več kot šest tisoč jim je odgovorilo na vprašanja o referendumu.
Izmed teh šest tisoč so v analizo vključili vse tiste, za katere so imeli podatek o opredeljenosti iz nedavnih anket. »Ne izbiramo jih glede na politično pripadnost, ampak črpamo iz nabora tistih panelistov, za katere imamo relativno svež podatek o opredeljenosti,« trdi Zorko. Preverili smo svoj profil, ki ga imamo kot Valiconov panelist, a v njem politične opredelitve nismo našli zabeležene. Ali jo imajo v Valiconu torej spravljeno kje posebej? Zorko pravi, da ne.
Politična opredeljenost panelistov iz »prejšnjih anket«, ki so jo uporabili pri analizi referenduma, je lahko vprašljiva, saj se lahko nekdo, ki je na primer v preteklosti podpiral Roberta Goloba in njegovo stranko Gibanje Svoboda, morda premislil in podpira koga drugega, ali pa je prešel v bazen neopredeljenih.
Zorko na to dilemo odgovarja takole: »Seveda je mogoče, da se je kdo vmes glede svoje podpore določeni politični stranki premislil, ampak tega ni toliko, da bi to bistveno vplivalo na rezultate te analize, katere namen ni bil merjenje podpore strankam, ampak analiza udeležbe, tudi glede na to, koga podpirajo strankarsko. Podatki o podpori strankam so stari najmanj dva tedna in največ dva meseca in v tem času ni bilo večjih, sploh ne strukturnih sprememb v podpori strankam.«
Rezultati odgovorov anketirancev, za katere imajo "star" podatek o politični pripadnosti
Ob »redukciji osnovnega vzorca anketiranih na tisti del, za katere imajo podatek o tem, koga bi volili, če bi bile volitve zdaj«, je tako Valicon glede referenduma izmeril naslednje: namerna neudeležba je bila najpogostejši razlog med tistimi, ki se referenduma niso udeležili, več kot 37 odstotkov je referendum bojkotiralo namerno, vsakemu petemu (21 odstotkov) pa ni bila pomembna tema referenduma in je zato ostal doma.
Glede na podporo strankam so odgovor, ki izraža namerno neudeležbo, najpogosteje in izrazito nadpovprečno navajali podporniki Levice (64 odstotkov) ter podporniki GS (59 odstotkov), nadpovprečno tudi podporniki SD in Piratov (49 odstotkov) ter podporniki stranke Vesna (44 odstotkov).
Podporniki štirih desno in desno-sredinskih strank, ki so prispevali 60 odstotkov celotne udeležbe (SDS, SLS, NSi in Demokrati), so prispevali tudi glavnino glasov »proti« (skupaj 70 odstotkov), prednjačijo podporniki stranke SDS, ki so prispevali 53 odstotkov vseh glasov »proti«.
Rezultati zadnjih javnomnenjskih anket
Naj ob tem spomnimo, da sta dve anketi v prejšnjem tednu zaznali večje spremembe v podpori političnim strankam - tako na primer Mediana za Delo (izmerila je 5,2-odstotne točke visok premik pri Gibanju Svoboda v mesecu dni, ki naj bi ga zdaj podpiralo 17,7-odstotka vprašanih) ali pa anketa mislišča NSi Inštituta Janeza Evangelista Kreka, ki je izmerila, da ima Gibanje Svoboda večjo javnomnenjsko podporo od SDS.
Raziskava javnega mnenja, ki so jo v Valiconu opravili za portal Siol (opravili so jo med 25. in 28. aprilom na vzorcu 1524 anketiranih), je pokazala, da SDS podpira 23 odstotkov vprašanih, Gibanje Svoboda pa z 18,8-odstotno podporo. Je pa hkrati Valicon nameril izrazito visoko odbojnost - pri vprašanju, katero stranko najbolj zavračate; 46,5-odstotno odbojnost namerili SDS, 42,5-odstotno pa Gibanju Svoboda.
