Bi moral Accetto zapustiti položaj ustavnega sodnika?

Spomnimo, evropski poslanec Milan Zver je v petek razkril vsebino opomnika nekdanje evropske komisarke Věre Jourove s takratnim predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom marca 2023. V občutljivem času, ko so ustavni sodniki imeli na mizi novi zakon o RTV Slovenija, je imela komisarka v opomniku zabeleženo, naj ob srečanju z Accettom »poišče priložnost, da preveri stališča predsednika ustavnega sodišča o novem zakonu o RTV Slovenija.« 

Evropska komisija je kar dve leti in sedem mesecev skrivala vsebino opomnika, dokler jo k razkritju ni prisililo sodišče evropske unije. 

Na ustavno sodišče se je usul plaz kritik, da je prišlo do vplivanja na suverenost države s strani evropske komisije in da je s tem visoka politična funkcionarka vplivala na odločitev sodišča. Dejstvo namreč je, da se je po odhodu komisarke odločitev ustavnih sodnikov spremenila; odpravili so zadržanje zakona, kar je povzročilo kadrovsko čistko na RTV Slovenija.

RTV SLOVENIJA

Zdaj je jasno: nekdanja komisarka in ustavni sodnik STA govorila o zakonu o RTV

17. oktober 2025

Accetto: O vsebini iz opomnika nisem bil seznanjen

» Gre za besedilo iz internega opomnika evropske komisije, s katerega vsebino do petka nisem bil seznanjen. Na samem srečanju, ki ni bilo na štiri oči, ne o zadevi RTV ne o drugih odprtih zadevah nismo govorili - celo izrecno sva oba s komisarko srečanje začela s splošnim (in vsaj zame samoumevnim) poudarkom, da se o odprtih zadevah seveda ne bomo pogovarjali. Srečanje ni in v nobenem primeru ne bi moglo vplivati na odločanje ustavnega sodišča v tej (ali katerikoli drugi) zadevi: razlogi, iz katerih je ustavno sodišče ob poudarjeni nuji hitre odločitve izpodbijani zakon najprej začasno zadržalo in nato ob težavah z oblikovanjem končne odločitve to začasno zadržanje odpravilo, so razvidni iz obeh sklepov in ločenih mnenj,« zapiše Accetto v začetku odziva in nato kritično nadaljuje:

»Da je pred srečanjem komisarka oziroma evropska komisija o možnosti takega pogovora o odprti zadevi, kot kaže opomnik, vendarle razmišljala, pa kljub temu, da je to namero kasneje opustila, tudi sam ocenjujem za graje vredno, saj je v nasprotju s temeljnimi postulati načela pravne države, vključno z načelom delitve oblasti.«

Accetto vztraja, da srečanja med predsedniki najvišjih državnih sodišč ter sodišča EU in predstavniki evropske komisije niso nekaj neobičajnega ali redkega in da se je sam v preteklosti udeležil več tovrstnih srečanj, a da se tam nikoli ni razpravljalo o konkretnih odprtih zadevah.  

»Žal je iz sedaj razkritega besedila razvidno, da so na Komisiji v določenem trenutku o tem razmišljali - vsak tak poskus vmešavanja v odločanje ustavnega sodišča bi sam sicer, če bi do njega res prišlo, nemudoma ustavil, graje vredno pa je že dejstvo, da so to sploh kdajkoli načrtovali.«

Bardutzky: iz enega stavka je nastalo veliko, a imamo premalo dejstev

Medtem ko Accetto, ustavno sodišče in tudi evropska komisija vztrajajo, da se ni dogajalo nič spornega, pa se vrstijo pozivi k njegovemu odstopu.

»Normalno bi bilo, da bi glede na te informacije sodnik odstopil in se odpovedal svoji funkciji. Ne, ker bi s tem priznal krivdo, temveč zato, ker je na podlagi takih informacij ustvarjen videz pristranskosti. Če je politični funkcionar javno in znano, obiskal ustavno sodišče iz vsebinskih razlogov, je podan objektivno dokazljiv videz politične pristranskosti. To je več kot dovolj, da glede na svojo osebno integriteto reagira,« meni nekdanji ustavni pravnik Peter Jambrek.

Da informacije, ki jih imamo zdaj, niso tako obremenjujoče, da bi moral Accetto oditi, pa meni profesor ustavnega prava Samo Bardutzky. »Trenutno ne držimo v rokah nič, kar bi lahko predstavljalo utemeljen poziv k odstopu. Govorimo o zapisnikih komisarke in težko vemo in ugibamo, kako so se ljudje odzvali.«

»Glede na to, kako je ubesedeno, še ne moremo govoriti o pritiskih ali, da je prišlo do vplivanja na suverenost. Vse je odvisno od tega, kako so se ustavni sodniki odzvali. Mislim, da so bili previdni, da niso razpravljali o odprtem postopku. Iz zapisanega težko vidim podlago ali pridem do zaključka, da se je dogajalo, kaj spornega ali obsojanja vrednega,« je dejal in dodal, da si po njegovo ustavno sodišče zasluži toliko spoštovanja, da jim priznamo, da so se verjetno držali načel in niso zapadli v neprimerno diskusijo.

Na naše vprašanje, kako komentira, da je po njenem obisku ustavno sodišče spremenilo mnenje, je dejal, da je jasno, da je šlo za zadevo, ki je bila kontroverzna od začetka do konca. 

»Zdaj se pogovarjamo o enem stavku, o enem zaznamku in težko je verjeti, da sta si dva sodnika premislila točno na podlagi tega sestanka. Morda sta si premislila na podlagi javnega menja,« je dejal in dodal, da mu takšno razmišljanje, da je samo en obisk vplival na suverenost, podcenjujoč. »Iz enega stavka je nastalo veliko, ampak imamo premalo dejstev.«

Jambrek: »Imela je načrt, gotovo se ga je tudi držala«

Nasprotno od profesorja pa nekdanji ustavni sodnik meni, da razkritje komisarkinega opomnika jasno kaže, kakšen je bil njen načrt in kakšna navodila je imela.

»Da je šlo za opomnik, ki ga je napisala sama ali njena ekipa, poveča verjetnost, da se je o tem tudi pogovarjala. Malo verjetno je, da se je odpovedala lastnim načrtov.«

Jambrek pove, da so po njegovih izkušnjah takšni in podobni obiski visokih politični funkcionarjev na sodiščih neobičajna praksa – razen, ko gre za protokolarne in ceremonialne obiske, med katerimi pa se seveda ne omenja konkretnih dejavnosti in zadev, ki jih sodišče obravnava.

»V tem primeru gre za obisk, ki ni bil protokolarne narave – je delovne narave. Kot je navedeno, je šlo za konkretne in odprte dejavnosti ustavnega sodišča. To samo po sebi pomeni nedovoljen poseg v neodvisnost sodišča in sodišče samo. Sodišče samo in predsednik ne bi smeli pristati na tovrstno komunikacijo z nekim vrhovnim političnim funkcionarjem.«

Meni, da gre za stvar, ki sega v območje sodniške integritete, in da bi se Accetto zato moral odpovedati svoji funkciji.

Evropska komisija in ustavno sodišče enotna: o odprtih zadevah se na spornem sestanku ni razpravljalo 

»Ne glede na novo razkrite informacije je nekdanja podpredsednica Jourová že pred meseci javno poudarila, da s tedanjim predsednikom slovenskega ustavnega sodišča ni govorila o zadevi RTV Slovenija,« je v odgovoru na vprašanje STA poudaril tiskovni predstavnik komisije Markus Lammert. 

Ustavno sodišče pa je že v petek zatrdilo, da srečanje ni vplivalo na njihovo delo. Po njihovem Accetto in Jourova nista govorila o nobeni odprti zadevi, ki jo je v tistem času ali jo še do danes obravnava ustavno sodišče.