Bo Golob v svojem plesu do druge vlade »kupil« dva poslanca Demokratov?

Po napovedih naj bi vlada predvidoma danes obravnavala osnutek protikriznih ukrepov za ublažitev posledic naftne krize zaradi zaprtja Hormuške ožine. Ukrepe bo treba sprejeti, nekatere v obliki zakonskih sprememb, tudi v parlamentu, ne glede na to, ali bo Robert Golob v kratkem zbral podpise za svoje drugo mandatarstvo.

Mu bo uspelo sestaviti raznobarvno koalicijo, bo res »kupil« dva poslanca Demokratov, o čemer se špekulira, in kakšne ukrepe lahko sploh sprejme, glede na to, da je s svojo predvolilno radodarnostjo precej zmanjšal manevrski prostor v proračunu?

O tem smo se v tokratni oddaji V središču pogovarjali z nekdanjim večkratnim ministrom in predsednikom vlade dr. Antonom Ropom in profesorjem, nekdanjim ministrom ter političnim komentatorjem dr. Žigo Turkom.

Pred volitvami Janšev satelit, zdaj pot do nove vlade

Golob je s svojo Svobodo pred volitvami obračunaval z Anžetom Logarjem in njegovimi Demokrati, češ da je satelit Janeza Janše, ki mu ne gre zaupati, iz Svobode so z vsemi topovi streljali tudi na stranko NSi, ki jo vodi Jernej Vrtovec. Zdaj pa bi Golob obe stranki rad videl ob svoji strani v novi koaliciji in govori o vladi narodne enotnosti, ki bi jo vodil.

»Snovanje protikriznih ukrepov s strankami preko političnega pola je le izgovor,« je prepričan Žiga Turk, »vse je le ples, ki je izključno v funkciji iskanja podpore za potrditev Goloba za mandatarja. Najboljši protikrizni ukrep bi bil, da nimamo več vlade Svobode«.

Leve stranke, ki so prišel v parlament so zbrale glasove nekaj več kot 482 tisoč volivcev, desne pa nekaj več kot 580 tisoč. Nekateri politiki desnice zato ocenjujejo, da desno koalicijo pravzaprav že imamo (SDS, NSi, Demokrati, Resni.ca imajo skupaj 48 poslank in poslancev), da ta potrebuje le še mandatarja, ki ne bo Janez Janša.

Se je prvak SDS sploh sposoben komu umakniti in tako dopustiti, da vlado desnih strank vodi kdo drug? Žiga Turk meni, da je to ena zadnjih stvari, ki bi jih Janša storil. Ocenjuje, da bi šel raje še enkrat na volitve.

Anton Rop ob preigravanju možnih koalicij ocenjuje, da se ne bo umaknil ne Robert Golob in ne Janez Janša. Če ne bo predčasnih oziroma vnovičnih volitev, je pričakovati, da bodo o koaliciji odločili posamezni poslanci, ki jih bo pridobil na svojo stran ali Golob ali Janša in o koaliciji tako ne bodo odločali šefi strank. 

Nekdanji predsednik vlade ob tem opozarja, da je Slovenija pred zelo velikim izzivom, kako dobiti koalicijo, ki bi bila - ali tako uravnotežena ali pa tako usmerjena - da bi na koncu dobili učinkovito vlado, učinkovito pravno državo in regulatorne inštucije, ki bi lahko svoje delo kvalitetno opravljale. 

»V zadnjem obdobju temu namreč ni bilo tako,« ocenjuje in želi si, da bi bilo v prihodnje drugače.

Morebitni vnovični odhod na volišča po Ropovem mnenju ne bo prinesel bistveno drugačnega volilnega rezultata, medtem ko Turk pričakuje okrepitev Resnice.

Ali je Roberta Goloba mogoče izsiljevati?

V pogovoru smo analizirali tudi, koliko rezerv v proračunu sploh še ima finančni minister Klemen Boštjančič, ki se vabilu na pogovor v našem studiu ni odzval. Zdi se, da ne prav veliko. Verjetno tudi ne za interventno in začasno zniževanje stroškov dela, ki ga je omenjal Golob za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. 

Glede na to, da se je objavljanje posnetkov, katerih avtor naj bi bilo izraelsko podjetje Black Cube, na spletni strani www.anti-corruption2026.com ustavilo, čeprav je mogoče sklepati, da jih je na zalogi še nekaj, Turk opozarja na možnost, da je zdaj Roberta Goloba – ob dejstvu, da vlada ni podprla pridružitve tožbe proti Izraelu – mogoče izsiljevati. To pa je po njegovem lahko zelo nevarno za Slovenijo.

Anton Rop opozarja tudi, da sicer ni jasno, koliko časa bo trajala vojna med ZDA in Iranom, a dlje, kot bo trajala, bolj radikalni bodo morali biti ukrepi za ublažitev njenih posledic.

Realna težava Slovenije pa je, da vlada ni pustila veliko rezerve za dodatno zadolževanje, saj je bila zlasti v zadnjem letu pred volitvami izrazito radodarna.

Morda se bo po zgledu nekaterih drugih držav vlada odločila za znižanje 22-odstotne stopnje DDV na prodajo goriv, ki je zakonsko določena.

V pogovoru smo med drugim analizirali rezultate reform, ki jih je izpeljala odhajajoča koalicija. Gosta pa pozvali k stavi o tem, kako se bo izteklo živahno dogajanje v političnem zakulisju. Kako sta se opredelila?

Prisluhnite oddaji V središču, ki jo je tokrat vodila novinarka Suzana Kos.