Bo po kanalu C0 sežigalnica nova zdravstvena grožnja za Ljubljančane? Oba projekta odločno zagovarja župan Zoran Janković, politični podpornik predsednika vlade Roberta Goloba. Foto: F.A.Bobo
Bo Golobova vlada še pred odhodom sprejela odločitev o sežigalnici v Ljubljani?
Ideja o sežigalnici v Ljubljani je razburila zdravstveno stroko, okoljevarstvenike in na sploh Ljubljančane, toda za zdaj ni videti, da bi vlada pri novem Jankovićevem projektu pritisnila na zavoro. V ponedeljek se izteka rok za oddajo ponudb za pridobitev koncesije za sežigalnico v Ljubljani. Če bo res prišlo do izgradnje, bomo v glavnem mestu dihali še slabši zrak, ki je po neodvisnih evropskih meritvah že danes eden najslabših v Evropi.
Ideja zgraditi sežigalnico za komunalne odpadke v Ljubljani, v neprevetreni kotlini, za katero je v hladnejših mesecih značilna toplotna inverzija, je po oceni zdravnikov nesprejemljiva. Po besedah dr. Metode Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa se z bolj onesnaženim zrakom (poseben problem so mikro PM delci) skrajšuje življenjska doba prebivalstva, pogostejše so kardiovaskularne bolezni, astma, izpusti iz sežigalnice vsebujejo kancerogene snovi.
Povrh tega je lani Ljubljana po kakovosti zraka med 761 analiziranimi mesti v Evropi s strani Evropske agencije za okolje zasedla skrb vzbujajoče 709. mesto.
Sežigalnica je projekt vreden vsaj 200 milijonov evrov in čeprav je že na začetku deležen številnih kritik stroke, podobno kot pri projektu kanal C0, vlada Roberta Goloba projekt sežigalnice, ki ga spodbuja in mu je izrazito naklonjen ljubljanski župan Zoran Janković, nadaljuje.
Poleg koncesije za izgradnjo sežigalnice komunalnih odpadkov v Ljubljani, imajo na ministrstvu za okolje pod vodstvom Bojana Kumra (Gibanje Svoboda) namen podeliti še koncesijo za širitev že obstoječe sežigalnice v Celju in izgradnjo nove v Mariboru. Največja in s tem najbolj ogrožajoča za zdravje pa bi stala v Ljubljani.
Na ministrstvu »hitijo«
Na resornem ministrstvu so za Info360.si pojasnili, da bo odpiranje ponudb 10. februarja (dan po koncu sprejemanja prijav) in glede na število kandidatov/prijav bo minister sprejel odločitev o morebitnem drugem krogu razpisa. Kdaj naj bi padla odločitev?
»Več bomo lahko povedali po pregledu posredovanih ponudb,« odgovarjajo na ministrstvu.
Pravijo, da bo časovnica odvisna od števila prijav. Če jih bo več, bo odločanje trajalo dlje. Vprašali smo jih, ali ne bi bilo politično korektno, da to pomembno odločitev prepustijo novi vladi, ne glede na to, kdo jo bo sestavljal.
»Pri odločanju o zaključku postopka ne gre za politično odločitev, temveč za strokovno presojo o izpolnjevanju pogojev razpisa, zato smatramo, da menjava vlade ne bi smela vplivati na izid postopka.«
Kdo se bo prijavil za pridobitev koncesije?
Od ljubljanske, mariborske in celjske občine smo dobili pojasnila, katera podjetja pod okriljem teh občin so se prijavila za koncesijo.
V Ljubljani vlogo pripravljata javni podjetji Energetika Ljubljana in Voka, v Celju jo načrtuje javno podjetje Energetika Celje, ki je že koncesionar sežigalnice v Celju. V Mariboru pa se bo, pravijo, najverjetneje prijavila v ta namen novo ustanovljena družba Energijska izraba odpadkov Maribor.
V Ljubljani naj bi sežgali 86 tisoč ton odpadkov letno, v Mariboru 31 tisoč ton, v Celju pa ob povečanju kapacitet skupaj s sedanjo količino (30 tisoč ton letno) okoli 50 tisoč ton.
Zakaj še ni presoje vpliva sežigalnice na okolje?
Kot pravi odvetnik Klemen Golob, med drugim znan po zavzemanju zoper dokončanje izgradnje kanala C0, bo moral izbrani investitor po pridobitvi koncesije sprožiti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Že v fazi, ko bodo na MOL-u sprejemali občinski prostorski načrt za umeščanje sežigalnice v prostor (bila naj bi na Barju v bližini regijskega centra za ravnanje z odpadki).
Ta postopek vodi ministrstvo za okolje, ki na koncu sprejme akt, s katerim občinski prostorski načrt odobri ali ne. Toda tudi, če ministrstvo prižge zeleno luč, se v nadaljevanju po besedah Goloba v sklopu pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja izvede podrobnejša presoja vplivov na okolje, pri čemer je ministrstvo tisto, ki izda dokončno soglasje.
Šele po sprejemu določenega akta, na primer občinskega prostorskega načrta, pa je čas, ko lahko nasprotniki sežigalnice nastopijo s pobudo za referendum, na katerem skušajo akt izpodbiti.
Ljubljanski mestni svetnik Jasmin Feratović iz stranke Pirati je za Info360 poudaril, da bodo šli vsekakor v rušenje tovrstnega občinskega prostorskega načrta z referendumom.
Naloga ne bo lahka, najprej bo treba zbrati vsaj pet odstotkov overjenih podpisov volivcev v mestni občini Ljubljana, torej okoli 12 tisoč.
Pri tem so pripravljeni sodelovati z vsemi zainteresiranimi strankami. Pri stranki Vesna so sicer že decembra začeli zbirati podpise zoper sežigalnice v Sloveniji na sploh, a se z rezultatom ne morejo prav pohvaliti, do zdaj zbrali le dobrih dva tisoč.
