Naravni prirast prebivalstva je v Sloveniji negativen (več umrlih kot rojenih) od leta 2017. Nekatere projekcije pa kažejo, da bi lahko bilo leta 2100 že polovica prebivalstva neslovenskega.
FOTO: Jaka Vinšek/BOBO
Demografija: levica takoj o vrnitvi v patriarhat, desnici pa je tema »naravna«
Iz ideoloških razlogov levica pri vprašanju demografije takoj vidi vrnitev v patriarhat in v poseganje v svobodo posameznikov in posameznic, ocenjuje politolog dr. Marko Hočevar.
Po projekcijah bo do leta 2100 v Sloveniji živelo več kot 31 odstotkov tujcev. Ob upoštevanju dejstva, da imajo priseljenci višjo stopnjo rodnosti, bi lahko bilo leta 2100 v Sloveniji že približno polovica prebivalcev tujcev z vsemi posledicami za demografsko in kulturno krajino Slovenije, opozarja dr. Jože P. Damijan. Slovenija bo dobila ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve, kdo ga bo vodil v novi koaliciji, menda še ni dokončno dogovorjeno.
Z nastajajočo četrto vlado Janeza Janše bomo dobili ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve. Vprašanje demografije v svojih programih naslavljajo tudi vse tri stranke, ki sestavljajo desno koalicijo.
Pregled političnih programov kaže, da se samo desnica resno ukvarja z demografijo. Seveda iz ideoloških razlogov, ocenjuje ekonomist dr. Jože P. Damijan, čeprav je to eno izmed dveh najpomembnejših vprašanj za Slovenijo (produktivnost in demografija), kajti to determinira gospodarsko rast.
Ali levica v Sloveniji ne gleda naprej oziroma na prihodnost ne gleda skozi prizmo ekonomista? Politolog dr. Marko Hočevar in predsednik Slovenskega politološkega društva se strinja, da je demografija pomembna tema, na naše vprašanje pa odgovarja takole:
»Problem je v tem, da levica pri vprašanju demografije vidi takoj vrnitev v patriarhat in v poseganje v svobodo posameznikov in posameznic. Desnim strankam pa je naravno, da v okviru poskusa repatriarhalizacije in skrbi za »preživetje« naroda odpirajo to temo. Liberalci in levica pa to namerno izpuščajo, ker ne vedo, kaj bi počeli s tem oziroma tega ne zaznavajo sploh kot tako velik problem. Rešitev je potem v migracijah, ki pa odpirajo številčna druga vprašanja in možne probleme glede priprave družbe, na takšne spremembe.«
Od leta 2017 je naravni prirast v Sloveniji negativen
Po podatkih državnih statistikov je januarja letos umrlo 2.151 ljudi, rojenih pa je bilo 1.398. Podatki, da vsak mesec umre v Sloveniji več ljudi, kot se jih rodi, niso novi. Naravni prirast prebivalstva je namreč v naši državi negativen (več umrlih kot rojenih) od leta 2017.
Ekonomista Jože P. Damijan in Bine Kordež sta pripravila širšo analizo, v okviru katere je Kordež naredil še projekcije števila prebivalcev Slovenije do leta 2100. Po letu 2018 se neto priselitve povečujejo po 12.800 lljudi etno, število prebivalcev pa se po naravni poti zmanjšuje po 4700 letno.
Projekcije iz podatkov Eurostata in slovenskih državnih statistikov kažejo, da bi ob sedanjem trendu naravnega prirastka do leta 2100 v Sloveniji živelo le še 1,3 milijona prebivalcev na osnovi sedanje strukture prebivalcev (v kateri je že okrog 10-odstotni delež tujcev). Število priseljencev pa bi znašalo okoli 700.000. Kordež je za Info360 poudaril, da je njegov izračun del širše analize za enega od naročnikov, ki pa ni politična stranka.
Po teh projekcijah bi do leta 2100 v Sloveniji živelo več kot 31 odstotkov tujcev.
»Če pa upoštevamo, da imajo priseljenci (sedanji in prihodnji) višjo stopnjo rodnosti, pa to pomeni, da bo leta 2100 v Sloveniji okrog polovica prebivalcev tujcev. Kaj to pomeni za demografsko in kulturno krajino Slovenije, si lahko predstavljamo. Slovenija nujno potrebuje demografsko politiko, ki bo naslovila ta problem,« je prepričan Jože.P.Damijan.
Katere ukrepe naj torej sprejme politika? »Nujne so ekonomske spodbude (brezplačni vrtci in šole, davčne razbremenitve za matere, stanovanja za mlade družine ...). Vendar je po mojem mnenju ključni problem na strani vrednot: mladi nimajo več želje živeti v parih, kar zmanjšuje potencial za prirast,« ocenjuje makroekonomist. O težavah mladih je sicer pisal tudi Financial Times.
Kaj pravijo programi desnih strank?
Stranke poudarjajo pomen slovenske družine. Zelo razdelano pa imajo to področje v volilnem programu krščanskih demokratov. V okviru politike Pomladimo Slovenijo imajo v NSi zapisano več konkretnih točk ( Do strehe nad glavo brez bankrota: 95-odstotno državno jamstvo za prvi dom za mlade, paket davčnih razbremenitev za družine z otroki, 12-mesečne davčne počitnice ob prvi zaposlitvi, spodbude in ukrepi za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja).
Demokrati.Anžeta Logarja so v okviru demografije posebej poudarili stanovanjski in davčni ščit za družine,s katerim bi celostno naslovili problem upadanja rojstev, saj bi prek njega povezali reševanje stanovanjskega problema z družinsko politiko. Prvi steber tega stanovanjskega ščita bi predvidel državno jamstvo za prvi dom mladih družin ter postopni odpis stanovanjskega kredita ob rojstvu otrok. S tem bi ustvarili okolje, v katerem odločitev za družino ne bi pomenila finančnega tveganja, temveč večjo stabilnost in predvidljivost.
Drugi steber pa bi uvedel družinski davčni ščit, po katerem bi zaposleni starši z vsakim otrokom plačevali manj dohodnine. Družine s tremi ali več otroki bi lahko bile ob izpolnjevanju pogojev tudi popolnoma oproščene plačila dohodnine.
V SDS so zapisali, da »rešitev za demografski problem Slovenije in Evrope ni v priseljevanju, ampak v dvigu blaginje, učinkovitejšem delovanju vseh podsistemov v državi, večjemu veselju do življenja ter povečanju rodnosti«. Napovedujejo ustvarjanje pogojev, v katerih bo odločitev za družino lažja, z dostopnejšimi stanovanji, boljšim usklajevanjem dela in družinskega življenja ter politiko, ki družino razume kot temelj naše prihodnosti, ne kot socialno kategorijo.
Pri SDS pa spregledati še napovedi o tem, da bi radi v popise prebivalstva vrnili kategorijo narodnosti, veroizpovedi in materinščine, ki bi bili prostovoljna izjava posameznika. Obenem pa bi bistveno, najmanj na deset let delovnega dovoljenja posameznika, podaljšali možnost združevanja njegove najožje družine z vključeno možnostjo pridobitve socialnih pravic. Pred tem bo po petih letih možnost združitve družine, a brez možnosti pridobitve socialnih upravičenj.
Pod vlado Roberta Goloba visoka rast priselitev s Kosova
Kaj kažejo na to temo podatki državnih statistikov? Kdaj se je v Slovenijo priselilo največ ljudi iz BiH in Kosova? Kakšen je trend združevanja družin?
Največja rast priseljevanja s Kosova je bila v času vlade Roberta Goloba. Opazna je tudi rast prisejevanja zaradi združevanja družin (v grafu označena z rdečo barvo)
Največja rast priseljevanja iz BiH pa je bila v času vlade Boruta Pahorja in Marjana Šarca.
O priseljencih je Jože P. Damijan pisal tudi na tvojem blogu. Običajno se priseli en delovni migrant, nato sledi združitev družin. In ker imajo priseljenci iz nezahodnih držav večje število otrok od zahodnih in ker njihove žene običajno niso zaposlene, ima to velik vpliv na javne blagajne (za zdravstveno blagajno, za stroške šolanja, za socialne pomoči), ker so zavarovani po očetu in ker ne dosežejo dohodkovnega cenzusa na družinskega člana. V celoti si razmislek lahko preberete tukaj.
