Ministri iz kvote SDS skrbno varovana skrivnost Janeza Janše

Medtem ko sta razrez in število ministrskih resorjev po strankah koalicije že dogovorjena, imena kandidatov za ministrska mesta, predvsem pri največji stranki prihodnje koalicije SDS, ostajajo skrivnost. SDS sicer ne bo imela prevladujočega števila ministrstev.

Kadrovska slika v trojčku okoli Nove Slovenije in stranki Demokratov se zdi jasna in večjih presenečenj ni pričakovati, imena so v javnosti tudi že zaokrožila, med tem pa se v SDS - tako naši viri - ne bo vedelo do konca. Imena namreč pozna Janez Janša in jih niti v ožjem krogu ne deli.

Pred predlogom liste kandidatov Janša želi uskladitev glede zakona Demokratov o Skoku oziroma o zakonu o specializiranem pregonu korupcije in organiziranega kriminala, s katerim naj bi koalicija ustanovila nov protikorupcijski organ. Sestavljale naj bi tri organizacijske enote: specializirano državno tožilstvo, nacionalni preiskovalni urad in komisija za preprečevanje korupcije.

Zakon o vladi določa, da mora mandatar v roku 15 dni po izvolitvi predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre, oziroma obvestiti državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru.

Poslovnik državnega zbora določa, da se zaslišanja kandidatov pred pristojnimi delovnimi teles lahko začnejo najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur. 

Kdo so kandidati iz kvote SDS?

V javnosti kroži več imen potencialnih ministrskih kandidatov v kvoti SDS, nekaj smo jih priklicali in vprašali, ali jih ministrski položaj zanima.

Med kandidati za ministra za finance se že nekaj časa omenja Andreja Širclja, ki izjav ne daje. 

Za novega skrbnika javnih financ je ob tem gotovo najbolj pomembno, da je v koalicijski pogodbi ob vseh preostalih ciljih zapisana tudi zaveza, da bodo vsi ukrepi - tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani proračuna - pripravljeni tako, da ne bodo ogrozili fiskalne vzdržnosti ter da se bo javni dolg zniževal. 

Med kandidate za ministra za pravosodje se omenja nekdanjega vrhovnega in ustavnega sodnika Jana Zobca, ki pa je za Info360 je pojasnil, da smo ga z vprašanjem o tem presenetili. Nihče ga ni k temu povabil, a tudi, če bi ga, ne bi sprejel. Vso kariero je bil sodnik, zdaj v času upokojitve pa se nima namena spustiti v politiko.

Tudi donedavni ustavni sodnik, ustavni pravnik dr. Klemen Jaklič, pravi, da ga ni nihče vprašal, ali ga zanima ta ministrski položaj. Še naprej bi se rad posvečal pravu in ne politiki. 

Glede tega, kdo bi prevzel vodenje zunanjega ministrstva, sta po besedah naših virov v igri nekdanji veleposlanik v ZDA, na Finskem in v Estoniji Tone Kajzer ter dolgoletna evropska poslanka Romana Tomc, ena od podpredsednikov EPP. Omenja pa se tudi Gašperja Dovžana, aktualnega veleposlanika na Hrvaškem.

Kajzer je za naš portal razložil, da se čuti kvalificiranega za funkcijo zunanjega ministra, če bi ga k temu Janša povabil. Ima 30 let izkušenj v diplomaciji, je tudi na čelu odbora za zunanjo politiko v strokovnem svetu SDS. Do pogovorov o tem še ni prišlo, saj so bili fokusirani na vsebinske zadeve bodoče vlade.

Romana Tomc pravi, da je res sodelovala pri pisanju koalicijske pogodbe na področju zunanjih zadev, pri čemer se je marsikdo želel pogovarjati tudi o kadrovskih stvareh, a je bilo to za Janeza Janšo preuranjeno. Tako do pogovora o tem ni prišlo ne med strankami bodoče koalicije ne znotraj stranke. Svojo vlogo v Bruslju ocenjuje kot pomembno, glede preostalega pa je še vse odprto.

Vsi kandidati za evropske poslance so morali podpisati zavezo, da se bodo v Slovenijo vrnili, če bodo kandidati za prevzem odgovornih funkcij doma.  

Kot enega najpomembnejših resorjev, takoj za finančnim pa sogovorniki omenjajo ministrstvo za demografijo, kamor naj bi se selilo premoženje SDH in Kapitalske družbe. Nova oblika upravljanja državnega premoženja je predvidena z novim zakonom, ki naj bi predvidel novo organizacijo ter novo kadrovsko zasedbo.  

V trojču NSi, SLS in Fokus karte večinoma zložene

V Novi Sloveniji naj bi obrambni resor prevzel Valentin Hajdinjak. Neuradno je sicer slišati, da bi del stranke na tem položaju želel Mateja Tonina, ki je javno tudi povedal, da je pripravljen zapustiti mesto evropskega poslanca, če bi ga potrebovali v novi vladi. 

Po tem ko Vida Čadonič Špelič ni želela prevzeti kmetijskega resorja, naj bi ta resor prevzel Janez Cigler Kralj.

Kot je znano, bo enega največjih resorjev za infrastrukturo in energetiko prevzel predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec, pri čemer naj bi energetika vendarle »pripadla« stranki SDS oziroma državnemu sekretarju iz vrst največje stranke, ki naj bi to pokrival. Monika Kirbiš Rojs, generalna sekretarka stranke Fokus, ni komentirala, ali gotovo drži, da se ne bo zavihtela na vrh kohezijskega resorja.

V najmanjši stranki prihodnje koalicije, stranki Demokratov. Anžeta Logarja, bodo prevzeli zdravstvo, gospodarstvo in kulturo, pri čemer je najverjetnejši kandidat za ministra za zdravstvo Tadej Ostrc, za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar, za kulturo pa Aleš Novak, sicer vodja strokovnega sveta za kulturo pri stranki Demokrati. 

O delovanju koalicije in sestavi nove desno sredinske vlade smo govorili tudi v oddaji V središču, v kateri je profesor in dvakratni minister v Janševi vladi Žiga Turk ocenil, da levica še ni ponotranjila osnove demokracije, to pa je, da se oblast pač menja.

Razdelitev resorjev - SDS s sedmimi resorji ne bo prevladujoča, saj naj bi imeli v 14-članski vladni ministrski ekipi njeni koalicijski partnerji skupaj sedem ministrstev in še ministrico brez listnice - po Turkovem mnenju gotovo nekaj pomeni.

Janša je torej na to pristal ob dejstvu, da ima SDS 28 poslancev, trojček okoli NSi jih ima 9, Demokrati pa 6. Turk pričakuje složno delovanje koalicije.