Včeraj so v poslanski skupini SD, ki jo bo po odhodu Janija Prednika vodila Meira Hot, znova tekel pogovor, kako ravnati ob vnovičnem glasovanju o noveli zakona o upravnem postopku. Na poslansko skupino se po naših informacijah vrstijo pritiski z vseh strani. Foto: STA
Pritiski na poslance SD, da spremenijo stališče
Ob vnovičnem glasovanju bo jasno, ali je poslanska skupina Socialnih demokratov popustila pod močnimi pritiski. Predvidoma v četrtek bodo namreč znova odločali o noveli zakona o splošnem upravnem postopku, ki po mnenju več sogovornikov ogroža pravno varnost državljanov. Prepričevanje, da mora koalicija uspešno spraviti skozi parlamentarni postopek tudi ta zakon, so številna, prvak stranke Matjaž Han pa zanika, da bi na svoje poslance k temu, da si premislijo in zakon podprejo, pritiskal tudi sam.
Predvidoma v četrtek bodo poslanci vnovič odločali o noveli zakona o splošnem upravnem postopku, na katerega je državni svet na pobudo predsednika Marka Lotriča izglasoval odložilni veto. To pomeni, da mora novelo ob tokratnem glasovanju v državnem zboru potrditi najmanj 46 poslancev.
Pri prvem glasovanju pred slabim mesecem dni so se Socialni demokrati vzdržali. Svojo odločitev je v njihovem imenu pojasnil Damijan Bezjak Zrim. Izrazil je pomisleke glede nekaterih sprememb, zlasti tistih, ki bi lahko vplivale na pravno varnost posameznikov. Opozoril je na potrebo po tehtnem premisleku, da se ne bi z digitalizacijo in poenostavitvami postopkov zmanjševala pravna zaščita državljanov. Med drugim je bila za SD v zakonu neprimerna poenostavitev postopkov, ki jih predlog uveljavlja predvsem v korist odločevalcev. Poenostavitev postopkov dolgoročno pomeni povečanje upravnih sporov - če upravni organi odločajo na podlagi manj temeljitih in manj obrazloženih odločb, se verjetnost sprožitve spora pred upravnim sodiščem povečuje, so pojasnili svojo zadržanost.
Iz poslanske skupine SD so napovedovali, da se bodo pri glasovanju vzdržali tudi tokrat. Proti - ker so del koalicije – pa da ne morejo glasovati. Če njihov vzdržani glas ob prvem odločanju pred slabim mesecem dni ni bil pomemben, pa je zdaj odločilen. Gibanje Svoboda in Levica namreč nimata dovolj glasov, da bi zagotovili potrditev novele. Gibanje Svoboda ima 39 poslancev, Levica pa štiri.
Po naših informacijah so poslansko skupino SD tudi včeraj prepričevali, naj stališče izpred meseca dni spremeni, ob tem pa prvak stranke Matjaž Han zanika, da bi v zvezi s tem pritiskal na svoje poslance.
Stališče ministrstva za pravosodje glede zmanjšanja pravnega varstva državljanov po uveljavitvi novele je doslej bilo razmeroma kritično.
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic se strinja s kritiki novele
Eden od kritikov novele opozarja predvsem na posledice fikcije vročanja, izdaje odločb brez obrazložitve ter fikcije informativne odločbe, ki lahko pravno bolj ranljive in prava neuke skupine ljudi pripeljejo v položaj, podoben izbrisanim.
Izbrisani so bili večinoma državljani nekdanjih jugoslovanskih republik, ki po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 niso zaprosili za slovensko državljanstvo ali jim je bilo to zavrnjeno. 26. februarja 1992 jih je ministrstvo za notranje zadeve izbrisalo iz registra stalnega prebivalstva, kar je pomenilo izgubo pravnega statusa in dostopa do osnovnih pravic. Ukrep je prizadel več kot 25.000 ljudi in je bil izveden brez obvestila ali možnosti pritožbe. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je leta 2012 ugotovilo, da je Slovenija kršila pravice izbrisanim, med drugim tudi pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Šestim pritožnikom je prisodilo po 20.000 evrov odškodnine za nematerialno škodo, Slovenija pa je bila zavezana vzpostaviti odškodninsko shemo za vse izbrisane.
Očitno bo - če pride do koalicijskega valjarja pri zavračanju veta državnega sveta - znova moralo poseči ustavno sodišče in ESČP; če oziroma ko bosta o tem instituciji vprašani, ocenjujejo kritiki.
Matevž Krivic, nekdanji ustavni sodnik, ki je pravno pomoč nudil tudi izbrisanim ter se javno zavzemal za rešitev njihove problematike, pred vnovičnim glasovanjem poslancev pravi, da so nekatere rešitve novele zakona katastrofa.
»Ne bi vlekel vzporednic z izbrisanimi, je pa to samo po sebi nesprejemljivo in se strinjam s kritiki novele,« je Krivic povedal za Info360.
Kaj pravi varuh človekovih pravic
Varuh človekovih pravic spremlja postopek spreminjanja zakona, saj gre za temeljni postopkovni akt, po katerem državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah posameznic in posameznikov.
Vsaka sprememba takšnega predpisa ima lahko pomembne učinke na uresničevanje človekovih pravic in pravno varnost državljanov, zato jih varuh skrbno obravnava, pravijo in opozarjajo, da k postopku oblikovanja sprememb niso bili povabljeni.
Varuh sicer že dolgo opozarja, da delovanje javne uprave ni optimalno. Glede na obstoječe stanje se varuhu upravičeno poraja vprašanje, ali je tovrsten poseg resnično potreben oziroma ali ga prvostopenjski organi lahko prenesejo v izvajanje brez dolgoročnega zastoja in negativnih posledic za stranke v postopkih ter za učinkovito izvajanje upravnih nalog različnih državnih organov.
Varuh je ministrstvo za javno upravo tudi opozoril, da zakonodajni poseg terja še posebno skrben premislek, s predvidevanjem vseh morebitnih posledic – tako za uporabnike (stranke) kot za izvajalce postopkovnega predpisa.
Spomnimo, tudi Konfederacija sindikata upravnih enot je opozorila, da spremembe, ki jih predlaga ministrstvo za javno upravo, ne bodo pripeljale do razbremenitve upravnih enot, temveč ravno nasprotno – povzročile bodo dodatne zaplete in postopke, ki bodo zaradi sproženih pravnih sredstev v resnici podaljšali celotno trajanje postopkov.
Na predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, sicer pravnico, smo naslovili vprašanje, kako bo glasovala.
Odgovor je, da bo do ponovnega glasovanja »ponovno podrobno preučila vsa določila novele zakona, se po potrebi posvetovala tudi s pravnimi strokovnjaki s področja upravnega postopka ter nato glasovala po svoji vesti, kot ji veleva ustava«.
Iz pojasnila, ki ga je pridobila od ministrstva za javno upravo, pa gre razbrati, da bo verjela pojasnilu tega ministrstva, ki ocenjuje, da novela učinkovito varuje pravice strank v postopkih. Prepričani so, da so opozorila glede ogroženosti pravne države za prava neuke posameznike neupravičena ter poudarjajo, da »novela ni nastala čez noč ter da je rezultat globokih premislekov in dolgotrajnih usklajevanj.«
