Minister za finance Klemen Boštjančič je v dopisu ministrstvom zapisal opozorilo, da javni uslužbenci ne smejo tako hitro napredovati, ker v proračunu ni denarja. Foto: STA
Boštjančič stopa na zavoro in poziva k upočasnitvi napredovanj
Minister za finance Klemen Boštjančič je po naših informacijah spisal dopis, v katerem priznava, da se troši preveč. Je vzrok, da je pred vrati druga tranša povišanja plač v javnem sektorju?
Minister za finance Klemen Boštjančič je na ministrstva naslovil dopis, v katerem je zapisal opozorilo, da javni uslužbenci ne smejo tako hitro napredovati, ker v proračunu ni denarja.
Po reformi plač v javnem sektorju je okoli 180 tisoč javnih uslužbencev upravičenih do drugega povišanja plač. Oktobrski dvig bodo na svojih bančnih računih občutili z izplačilom prihodnji mesec.
Neuradno je slišati, da imajo nekatera ministrstva težave, saj denarja za predvideni dvig plač nimajo, pri načrtovanju proračuna naj bi namreč prišlo do napačnih izračunov in zdaj iščejo rezerve, na ministrstvu za finance pa zato marsikoga boli glava.
Ocene finančnih učinkov so bile pripravljene za proračunska leta, ne za tranše. Ocena za leto 2025 vključuje prvo tranšo in drugo tranšo (od 1. oktobra 2025 naprej) in znaša 374,2 milijonov evrov, pojasnjujejo na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič.
So pa težave posredno priznali minuli mesec, ko so za N1 minuli mesec odgovarjali na vprašanje, ali so podcenili učinke reforme plačnega sistema v javnem sektorju. Izdatki za plače so višji od napovedi, ker je bil »del plačnega dogovora težje predvidljiv«. Kot so navedli, se namreč ni dalo predvideti, kako bodo zaposlovalci v javnem sektorju uporabljali instrumente za napredovanje in nagrajevanje ter kakšna bo politika zaposlovanja. In glede na Boštjančičev dopis ministrstvom je očitno, da so se pri plačah zakalkulirali.
Okoli 60 odstotkov plač javnega sektorja iz državnega proračuna
Pri Boštjančiču so nam pojasnili, da se je vlada vseskozi zavedala, da bo plačna reforma zahtevala precejšen vložek dodatnih sredstev, zato se je v izogib prevelikega oziroma negativnega vpliva na prehitro rast javnofinančnih odhodkov ter posledično na vzdržnost javnih financ, dogovorila za postopno implementacijo novega sistema, predvidoma do leta 2028.
Prenova plačnega sistema zajema vse zaposlene v javnem sektorju in ne zgolj tistih, katerih plače se financirajo iz državnega proračuna.
Po grobi oceni se iz državnega proračuna financira okoli 60 odstotkov stroškov dela zaposlenih v javnem sektorju, ostalo pa iz proračunov občin, zdravstvene blagajne ...
Pri pripravi sprememb proračuna za letos, ko sicer pogajanja še niso bila povsem končana, so posledice plačne reforme za proračun že upoštevali in določena sredstva zagotovili.
»Kljub temu pa je zaključek pogajanj v določenih primerih (morda pri nekaterih uporabnikih) lahko pomenil nekoliko višje obveznosti, kot so bile prvotno načrtovane.«
Na ministrstvu trdijo, da ne pričakujejo bistvenih težav pri zagotavljanju sredstev za izplačilo druge tranše plačne reforme. Če pa se bo komu zgodilo, da denarja za plače ne bo imel, se bo denar prerazporejal med nameni.
Za Finance so na ministrstvu za javno upravo povedali, da bodo celoviti učinki plačne reforme vidni šele v letu 2028. Za zdaj pa, da je preteklo premalo časa od prehoda na nov plačni sistem, da bi lahko naredili celovito analizo učinkov novega plačnega sistema v primerjavi s prejšnjim.
