Čander: Vesel sem, da se rdeči Kmeri (Levica) umikajo z oblasti

Tokratni gost podkasta Info360 je bil Mitja Čander. Marsikdo pri njegovem imenu pogosto doda pridevnik zloglasni. Čander je soustanovitelj ene najbolj ambicioznih slovenskih založb Beletrina, ki junija praznuje svojo 30-letnico, pisatelj, urednik, soustanovitelj Platforme sodelovanja.

Glede na to, da nekateri soustanovitelji dolgo niso vedeli, ali je razhod Anžeta Logarja z Janezom Janšo pristen ali gre za igro, nas je zanimalo, ali je imel tudi sam kdaj kakšne podobne dvome. Povedal je, da ne.

Čander velja za enega najvplivnejših ljudi v slovenski kulturi. Ima tudi veliko sovražnikov, odhajajoča ministrica za kulturo Asta Vrečko pa ga je obtožila, da ji je kar dvakrat podtaknil zloglasnega Dušana Smodeja iz afere Fotopub, ki je pravnomočno obtožen kaznivih dejanj spolnega nasilja. Pred Smodejem je nedavno zbežala iz enega od lokalov v Benetkah.

Zadnja štiri leta so bila za Čandra težka. Zdaj je vesel, da se, kot pravi rdeči Kmeri umikajo.

»Rdeči Kmeri so metafora o neki mali skupini ljudi, ki pa jih zelo čvrsto povezuje na prvi ravni ideologija, na drugi ravni pa seveda tudi skupni interesi. Ta mala skupina na nek način brezobzirno terorizira druge in v slovenskem primeru je jasno, da je stranka Levica, kljub temu, da je dobila na volitvah nizek odstotek podpore, na ideološki ravni dobila veliko moč.«

Odgovoril je tudi glede ocen, da je bila Asta Vrečko ena redkih ministric, ki je ni mogel obvladovati. Ali to pomeni, da so bili vsi preostali ministri nesposobni? »Kultura je prostor mistifikacij po svoji definiciji, kajti ljudje, ki se ukvarjamo z umetnostjo in širše s kulturo, seveda imamo veliko domišljije, radi vidimo povezave tudi tam, kjer jih realnosti ni,« je odgovoril.

Kot soustanovitelj Platforme sodelovanja je zagovarjal družbeni konsenz in povezovanje, v politiki pa ga volivke in volivci očitno - glede na rezultat volitev - ne želijo.

Nekateri ocenjujejo, da bi bilo razklanosti v slovenski politiki konec, če bi se iz nje umaknila Milan Kučan in Janez Janša. Se strinja s to oceno? Ne, pravi, in oba spoštuje. Mislim, da je to spet del te slovenske mistifikacije, da ko bo nekdo odšel, bo pa vse drugače. 

Za Čandra velja, da je odkril mnoge avtorje, med drugim Gorana Vojnovića, Beletrina je izdala njegovo knjigo Čefurji raus ali pa med drugim Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj, ki jo je Mladinska knjiga zavrnila. Zdaj pa je najbolj prodajana knjiga založbe Beletrina. 

»Pri nas so bili vedno dobrodošli ljudje zelo različnih usmeritev, od Draga Jančarja na eni strani do Gorana Vojnovića na drugi strani, od zgodovinarja Jožeta Pirjevca na eni strani do Jožeta Dežmana na drugi strani in seveda vse, kar je vmes in ponosen sem na to, da smo v tej svobodomiselnosti zdržali, kajti ta pozicija v Sloveniji ni ravno posebej priljubljena.«

V pogovoru je med drugim povedal, kaj si misli o slovenskih medijih in novinarskem političnem aktivizmu, ki se krepi, zakaj se iz Platforme sodelovanja ni premaknil v stranko Demokrati Anžeta Logarja, zakaj se je zdaj lotil pisanja knjige o zadnjih dveh letih življenja Josipa Broza Tita. Priporočil pa je tudi dve knjigi, ki jih je po njegovem vredno vzeti na dopust.

Vabljeni k ogledu celotnega podkasta, ki ga je tokrat vodila novinarka Suzana Kos.