Če SDS oznako skrajnost razume kot žalitev, je za nas to kompliment

Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je bil za poslanca prvič izvoljen leta 2014. Med vidnejše projekte 42-letnega Koprčana navajajo predloga, ki ju je dal že pred desetimi leti, to sta priznanje Palestine kot neodvisne države ter izenačitev socialnih pravic raznospolnih in istospolnih parov.

Kot kaže, ne bo referenduma o članstvu Slovenije v Natu in tudi ne o obrambnih izdatkih, ki ste ga predlagali. Nekateri vam očitajo utopični pacifizem. Kako bi si morala Slovenija zagotavljati varnost, če ne s pomočjo zveze Nato?

Utopija je nekaj, kar je neuresničljivo po definiciji, v Levici pa ves čas konsistentno zagovarjamo projekt, ki terja širšo družbeno debato in seveda tudi odločitev. Model, po katerem bi lahko imeli delujočo vojsko glede na konfiguracijo našega ozemlja, pač obstaja - imeli smo ga že v začetku 90-tih v obliki teritorialne obrambe. 

Slovenska vojska ta trenutek ni sposobna braniti slovenskega ozemlja, kar bi morala biti njena osnovna funkcija. Je kadrovsko podhranjena in organizirana tako, da služi znotraj kolektivne obrambe za zelo specifične namene. Strašijo nas, celo državni sekretar Vojko Vovk je na seji parlamentarnega odbora za obrambo razlagal, da se moramo bati tudi svojih sosed. Vsaj tri so članice Nata. Ob tem se zato lahko zastavlja vprašanje, zakaj Nato sploh imamo.

Želeli bi si torej temeljite razprave o tem, ali Slovenija res mora biti članica Nata ter ali potrebujemo obliko obrambe, ki bi bila zgolj in izključno obramba, ne pa napadalna vojska, in ali smo jo sposobni organizirati. To za nas ni utopija.

Ker ste omenili državnega sekretarja Vojka Volka, se vam zdi dobro, da se v medijih javno prerekata na to temo? Očitali ste mu, da je njegovo pisanje nepošteno in nevarno. Se ne morete zmeniti za zaprtimi vrati koalicije?

Gospod Volk je prvi napisal spis, v katerem je zelo črnobelo gledal na celotno situacijo v zvezi z referendumi in izpeljal »teorijo podkve.« Ocenil je, da imamo v Sloveniji dve nevarni stranki, in če natančno beremo, je na desni strani SDS in Levica na levi. Njegovo pisanje je skladno s severnoatlantskim zavezniškim novorekom, on predstavlja članstvo v Natu in seveda tudi vse nabave orožja kot edino alternativo, vse, ki imamo drugačno mnenje o tem, pa je treba diskreditirati. Zato se mi je zdelo prav, da na njegov zapis odgovorim javno. 

Tudi zunanja ministrica Tanja Fajon vas je v enem od intervjujev v teh dneh označila za skrajno levo stranko in predvidevam, da ste na družbenem omrežju Facebook prebrali razmeroma sovražno nastrojen zapis Marjana Šarca do vas, pa ste vsi del iste koalicije?

Oznaka ministrice Fajon, da je Levica skrajno leva stranka, nas ne moti. V skrajnosti ni nič napačnega ...

... mislite samo v levi skrajnosti?

Med levo in desno politično skrajnostjo je bistvena vsebinska razlika. Skrajna levica se bori oziroma zagovarja človekove pravice, demokracijo, vladavino prava ... Skrajna desnica, ta nova skrajna gibanja v Evropi in pri nas doma v SDS, je odkrit zagovornik neenakosti, sovraštva in tako naprej. Če SDS jemlje oznako skrajne desnice kot žalitev, mi po drugi strani skrajno levico jemljemo morda lahko tudi kot kompliment; če pa prihaja iz vrst socialnih demokratov, to pomeni, da delamo nekaj prav, in da smo bolj levo od njih.

Kaj pa ta negativni odnos Marjana Šarca?

Po mojem mnenju gospodu Šarcu še ni uspelo preboleti napačne kalkulacije, ki jo je naredil leta 2020 in za to ves čas krivi Levico. Ampak, naj znova poudarim, da je Levica sklenila s takratno manjšinsko vlado, ki jo je vodil Šarec, sporazum, v katerem smo imeli definiranih deset projektov, a po prvem, se pravi po spremembi zakona o minimalni plači, se je ta sporazum nehal upoštevati. Zelo jasno je namreč postalo, da ne bo uresničenega nič več in takrat smo se pač odločili, da je cena za to, da nudimo Šarčevi vladi glasove za vsako stvar previsoka. Povezovati njegov odstop s tem, da ni imel več podpore v Levici, je izkrivljen vidik. Prava točka preloma je bilo to, da niso želeli ukiniti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Z aktualnim premierjem Robertom Golobom pa se kar dobro razumete. Kako komentirate informacije iz koalicije, da se je Levica z njim dogovorila glede predloga referenduma o obrambnih izdatkih, potem pa vam je SD pokvaril to igro za povišanje vaše javnomnenjske podpore? 

Sam ne bi govoril o igri, to je v politiki zelo nevarno in neodgovorno. S koalicijo smo že v startu zelo jasno razčistili svoje pozicije ...

Prosila bi vas, da mi odgovorite glede dogovora s predsednikom vlade. 

Levica je že, ko se je začela pripravljati obrambna resolucija, predlagala sklic nujne seje odbora za obrambo in zunanjo politiko ter izrazila željo, da se opravi široka razprava o tem vprašanju. Ta sklep je bil celo potrjen s strani koalicijskih partnerjev in, ker se ni zgodilo nič in je resolucija priromala v parlament, smo obvestili predsednika vlade, da bomo vložili posvetovalni referendum. Daleč o tega, da bi bil to nek dogovor oziroma usklajeno.

Igre mimo SD ni bilo?

Ne. Mislim, da se je sicer SD nato pravilno pozicioniral, ko so podprli naš predlog za referendum, nekoliko manj pa potem, ko so se vzdržali pri njegovem preklicu, kar je šlamastika za demokracijo.

Vam je nekdanji kolega Miha Kordiš odnesel del javnomnenjske podpore in tudi del članstva?

Glede na javnomnenjske ankete te korelacije ni mogoče potegniti. Res se je zgodil sicer nekakšen rez znotraj Levice, med nekim še bolj levim delom, ki ni pripravljen na kompromise in nekim jedrom, ki jih je pripravljen sprejeti, saj je le tako mogoče, da stranka deluje kot koalicijski partner oziroma v strukturah oblasti, torej v vladi oziroma v vladni koaliciji. Mislim, da je del članstva to prepoznal in prevzel logiko, po kateri je včasih morda dobro malo popustiti zato, da dosežeš kakšno stvar, kot pa vztrajati na nekih trdnih stališčih in pač ostati ves čas praznih rok.

Kompromisarstva ste se naučili v tej vladi?

Deloma smo se že naučili s sodelovanjem z vlado Marjana Šarca.

Na eni strani torej dopuščate možnost, da se bo nekaj ljudi od vas poslovilo, na drugi strani pa se povezujete z zunajparlamentarno stranko Vesna, ki bi jo lahko del podpornikov zapustil zaradi vaših zanje preveč levih stališč.

Z Vesno se pogovarjamo tudi glede programskih točk in mislim, da si navzkriž nismo praktično nikjer; je pa dejstvo, da so članstva v strankah raznolika. Verjamem, da smo sposobni narediti skupno listo, s katero bi kandidirali. Res nisem imel občutka, da bi bile lahko težave in da bi se dogajali neki veliki osipi, tudi s strani Vesne nismo dobili tega občutka.

Kaj pa sodelovanje z novo župansko stranko?

Za zdaj je dogovor sklenjen z Vesno, seveda pa smo oboji odprti za dodatne partnerje pri tem projektu, saj je ena ključnih težav levice ta trenutek v Evropi, verjetno tudi po svetu, da se ves čas pretirano fragmentiramo. To je škodljivo za skupne cilje in za skupno dobro.

Pred parlamentarnimi počitnicami ste sprejeli nekaj zakonov, ki bodo še dvigali prah, eden je zakon o pomoči pri končanju življenja. Zdaj bodo možnost za dostojno končanje življenja, če zakon obstane, dobili tudi manj premožni, ki nimajo denarja, da bi šli v tujino. 

Zagotovo, čeprav je sicer glavno vodilo temeljno človekovo dostojanstvo za primere, kjer so bolezni v terminalni fazi tako hude, da je najbolj humano omogočil človeku, dokler je še pri močeh in relativno bister, da se dostojno in humano poslovi od svojih bližnjih, od tega sveta. V tem trenutku to ni mogoče, razen za tiste, ki si lahko finančno privoščijo na primer pot v Švico. Postopek, ki ga določa sprejeti zakon, ima ogromno varovalk, kjer po oceni predlagateljev ne vidimo možnosti, da bi prihajalo do zlorab. Vsak, ki se bo za to odločil, bo to lahko storil brezplačno doma, v našem zdravstvenem sistemu. 

Kakšen rezultat bo imel po vašem mnenju verjetni zakonodajni referendum?

To je nemogoče predvideti. Glede na to, da smo že imeli posvetovalni referendum na to temo, ki je imel relativno visoko volilno udeležbo in pokazal, da je mnenje ljudi deljeno, bo naloga tistih, ki zagovarjamo ta zakon, da pač jasno povemo, kaj je resnica, in da ne bo desnica, predvsem SDS, spet manipulirala z dejstvi, z vsebino zakona, zato da bi dosegla lastne kratkoročne politične cilje. Tako je bilo recimo pri referendumu o dodatkih za pokojnine za kulturnike.

Glede na odziv iz zdravniških krogov bo dovolj zdravstvenih delavcev, ki bodo sodelovali pri uresničevanju tega zakona?

Po mojem mnenju je imela zdravniška zbornica pomisleke na prvo obliko besedila, zdaj pa je postopek tako postavljen, da mora biti sprožen s strani tistega, ki uveljavlja pravico do prostovoljnega končanja življenja. Z etičnega zdravniškega vidika je po mojem mnenju to vprašanje zelo blizu vprašanja splava in verjamem, da imamo v Sloveniji zdravnike, ki so dovolj široki in odprti, da razumejo, da ima lahko človek pravico, da zaključi svoje življenje, kot si želi sam.

Še en vloženi zakon vzbuja pri nekaterih odpor - zakon o uporabi konoplje za osebno rabo. Zakaj se vam zdi pomembno, da varujete uživalce s tem, da ste uzakonili, da delodajalec ne bo smel testirati v okviru rednih zdravstvenih pregledov svojih zaposlenih, ali uživajo marihuano? Bi vi imeli na primer bančnika, ali upravljavca premoženja, ki bi delal pod vplivom substanc? 

To vprašanje je treba obrniti oziroma postaviti na enak način, kot velja na primer za alkohol. Tudi alkotestov se ne dela na rednih zdravstvenih pregledih. Redni zdravstveni pregled, na katerega te napoti delodajalec, je pač namenjen temu, da se izpolni zakonske zahteve, ki izvirajo iz varstva pri delu. Sicer pa področje konoplje za osebno rabo urejamo predvsem zato, da se vsaj deloma znebimo sivega trga in preprodaje.

To je širši namen zakona, ampak vendarle se marsikomu ne zdi prav, da delodajalec nima pravice testirati svojih zaposlenih.

Delodajalec lahko testira, če ima sum. Tako, kot nekoga, za katerega sumi, da je alkoholiziran. 

Ko ima človeka že zaposlenega, pri pregledu za zaposlitev pa tega ne bo predhodno smel preveriti. 

Res je, ampak, kot sem dejal, področje urejamo enako kot za alkohol ... Nisem seznanjen s tem, da bi se delali alkotesti pred zaposlitvijo. Prepričan pa sem, da neko zaupanje v tej prvi fazi med delodajalcem in zaposlenim mora obstajati.

Če gremo na te zelo restriktivne vidike, mislim, da to ni dobro za kakovosten delovni odnos, sem pa prvi zagovornik pri tem, da če opazi delodajalec znake opitosti ali pa zakajenosti pri delavcu, da ima seveda vso legitimno pravico in dolžnost, da to preveri. Na delovnem mestu ne alkohol in ne droge seveda niso dobrodošle.

V začetku oktobra imate volilni kongres, se bo na čelo Levice kot koordinator res vrnil Luka Mesec?

Naš kongres je precej zapleten, kongres bo izvolil svet stranke in potem bo svet stranke izvolil koordinatorja, tako da to, kdo bo vodil stranko za naslednji dve leti, je še odprto vprašanje. Trenutna koordinatorica Asta Vrečko je po moji oceni zelo dobro konsolidirala stranko po pretresu, ki smo ga imeli z Miho Kordišem, in dobro opravlja svoje delo.

Zakaj Levica ne sodeluje pri delitvi kolača na področju kadrovanja v državnih družbah, koliko možnosti je, da se povežejo z nastajajočo župansko stranko ter zakaj je bil Luka Mesec pobudnik povezovanja z zunajparlamentarno stranko Vesna. Zakaj jim je bila pri povezovanju zgled Francija, smo še vprašali sogovornika. 

Vabimo vas, da prisluhnite celotnemu pogovoru novinarke Suzane Kos z vodjo poslanske skupine Levica.