Čeferin in Janković z Golobom nad Petrol

Pred skupščino največjega naftnega trgovca pri nas potekajo v ozadju preigravanja glede nove sestave nadzornega sveta. Podporo kadrovskim apetitom Golobovega kroga bi lahko preostali lastniki dali ob obljubi vlade glede zvišanja marž naftnih trgovcev.

Kdor obvladuje nadzorne svete, lahko v podjetjih nastavlja svoje uprave. Kdor lahko nastavlja uprave pomembnih gospodarskih družb, ima moč, dostop do dobro plačanih služb in do denarja, ki se deli prek različnih svetovalnih in drugih pogodb. Največje molzne krave so običajno podjetja v državni lasti. Kjer pa je lastništvo mešano ali zasebno, je prostora za tovrstno prakso relativno malo. To pa ne pomeni, da »trgovanja« pri kadrovanju ni.

Kadrovsko trgovanje za dvig marž

Vpliv na Petrol seveda zanima tudi krog Roberta Goloba, ki je pred časom že skušal zamenjati del nadzornikov iz kadrovskega bazena SDS, a mu to ni uspelo. Če bo sklenil pakt z največjim slovenskim lastnikom Petrola Darijem Južno, se bodo kadrovski apetiti gotovo potešili.

Kaj je v igri? Po besedah naših sogovornikov je na mizi vprašanje povišanja marž.

Petrol na svoji spletni strani objavlja, da v Sloveniji trenutno prejme le 5 odstotkov od cene, ki jo stranka plača za liter bencina. 52 odstotkov plačanega zneska v obliki dajatev vzame država. Preostalih 43 odstotkov je nabavna vrednost oziroma cena, po kateri Petrol kupuje bencin na trgu.

Liberalizacije ne bo, trdijo naši sogovorniki, je pa pričakovati, da bo Petrol in drugi naftni trgovci pri litru bencina prejeli v prihodnje dva ali tri cente več kot doslej. Povišanje pa bi upravičili s potrebo po investiranju.

Nanjo opozarja tudi prvi mož Petrola Sašo Berger, ko pravi, da je pri sedanji marži močno otežena Petrolova sposobnost izpolnjevanja strateških ciljev in investiranja v razvojne projekte zelenega prehoda. Marže na naftne derivate v Sloveniji naj bi bile najnižje v Evropski uniji.  

Več kot 40 prijav za nadzornike

Čez teden dni bo največji naftni trgovec pri nas objavil sklic skupščine, na kateri bodo lastniki odločali o novi sestavi nadzornega sveta. Imena, ki bodo objavljena v sklicu skupščine, pa ne bodo nujno tudi tista, ki bodo na koncu na skupščini potrjena, saj je mogoče tudi na skupščini vlagati nasprotne predloge. Vse je odvisno od tega, kako se bodo zložile lastniške karte oziroma interesi pred glasovanjem. Ker je skupščina redna, bo za potrditev potrebna navadna večina.

Petrol ima 21.455 delničarjev. V lasti tujih pravnih in fizičnih oseb je 30,1-odstotni delež lastništva. Največji posamični delničar je češka J&T banka z 12,78-odstotnim lastniškim deležom, medtem ko imajo slovenski državni lastniki skupaj 32-odstotni delež.

Po novembrski objavi poziva k vložitvi kandidatur za nove nadzornike družbe se je odzvalo več kot 40 kandidatov, opravljen je bil že prvi izbor in skozi prvo sito jih je prišla polovica.

Trije centri moči, povezani z Aleksandrom Čeferinom, Zoranom Jankovićem in Robertom Golobom, skušajo pa v nadzorni svet spraviti svoje kandidate. Z nekaterimi se ne strinja Dari Južna, ki je prek svojih družb največji posamični lastnik naftnega trgovca in je Golobovemu krogu leta 2022 že preprečil uresničitev kadrovskih apetitov.

Razkrivamo, kdo je torej v igri za nadzorniško funkcijo

‍Marko Jazbec, predsednik uprave Save Re, sicer ni šel skozi sito nadzornega sveta Petrola, a Golobov krog – Jazbec namreč velja za kader Boruta Jamnika, sicer zaupnika predsednika vlade – pri njegovi kandidaturi ni obupal. Iz tega kadrovskega bazena je tudi Mateja Čuk Orel, nekdanja nadzornica Gena in zdaj nadzornica Telekoma. Tudi Karla Pinter z ministrstva za gospodarstvo, ki je zdaj prav tako nadzornica Telekoma, je na poti v nadzorni svet Petrola.

Nadzorniška funkcija naj bi se končno obetala nesojenemu evropskemu komisarju Tomažu Veselu, prav tako podjetniku in malemu delničarju Petrola Otmarju Zornu, ki je bil po podatkih iz revizije Računskega sodišča s 15.000 evri pomemben sofinancer volilne kampanje Gibanja Svoboda. V lasti ima 38.420 delnic, ki so po tečaju Ljubljanske borze vredne več kot 1,2 milijona evrov.

V igri je tudi Jankovićev podžupan Boštjan Koritnik, Aleksander Čeferin pa si želi v nadzornem svetu Luko Zajca, nekdanjega odvetnika v družinski odvetniški pisarni, ki je za Čeferinom odšel na UEFO. Vnovično potrditev si obeta sedanja nadzornica Alenka Urnaut.

Dari Južna po naših informacijah imenovanju Jazbeca in Zorna nasprotuje. Če združi moči s tujimi lastniki, bi skupaj obvladovali 34-odstotni lastniški delež in lahko prekrižajo načrte državi. Južna bi v nadzorni svet sicer po neuradnih informacijah nastavil svojo soprogo Vesno Južna.

‍

Če bi vlada spremenila politiko marž, bi lažje sklepala dogovore z drugimi lastniki glede kadrovanja nadzornikov. Foto: Petrol

Kaj pravi prvi nadzornik?

Vesel sem, da sem oddelal nadzorniški mandat v tako pomembni gospodarski družbi, kot je Petrol. Po moji oceni smo ga prekrmarili uigrano. Za kontinuiteto dela, z znanjem in izkušnjami, bi ga ponovil. Če se seveda ne bo vmešala politika, pravi pred sklicem skupščine prvi nadzornik Petrola Janez Žlak.

Glede na to, da sodi v kadrovski bazen SDS Janeza Janše, ni verjeti, da bi podporo državnih lastnikov dobil.

Spomnimo: SDH pod vodstvom Žige Debeljaka je Žlaka že skušal neuspešno odstraniti sredi mandata. Razlog pa: Žlak in še en Petrolov nadzornik Aleksander Zupančič, ki je bil prav tako imenovan v času Janševe vlade, poleg nadziranja Petrola vodita družbi, v katerih ima država prevladujoč vpliv. To pa je bilo po noveli zakona o krovnem upravljavcu premoženja po novem nezdružljivo.

Žlak je odpoklic preprečil z odstopom s položaja v RTH, Zupančič pa je odstopil kot predsednik uprave Elektra Ljubljane.

SDH je vztrajal pri njuni menjavi in kot razlog navajal izgubo zaupanja, vendar država ni zbrala zadostne podpore za odpoklic. To je takrat veljalo za enega večjih fiaskov Žige Debeljaka, predsednika uprave SDH. Za izredni odpoklic je sicer potrebno dobiti 75-odstotno podporo lastnikov.

Skupina Petrol je glede na to v prvih devetih mesecih lani (novejših podatkov še ni) ustvarila 4,5 milijarde evrov prihodkov, kar je 13 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju v letu 2023. Količinsko sicer prodaja goriv raste, čisti dobiček se je na ravni skupine okrepil za 30 odstotkov in je dosegel 123,6 milijona evrov.