Demokrati še ne vedo, kako bodo glasovali glede razrešitve Svobodine podpredsednice državnega zbora

Poslanci SDS, NSi in Resnice so podpisali predlog za razrešitev podpredsednice državnega zbora Nataša Avšič Bogovič iz Gibanja Svoboda. Podpisov Demokratov Anžeta Logarja pod zahtevo ni.

Na vprašanje, kako bodo glasovali, v poslanski skupini pravijo, da o tem še razmišljajo in da še niso sprejeli odločitve. 

Kaj so sicer zapisali predlagatelji razrešitve? »Podpredsedniki imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju nemotenega dela državnega zbora, prevzamejo tudi odgovornost za zakonito, korektno in nepristransko vodenje parlamentarne razprave. Prav zaradi narave te funkcije se od predsedujočega na seji državnega zbora utemeljeno pričakuje posebno mero profesionalnosti, institucionalne zadržanosti, neprıstranskosti in doslednega spoštovanja poslovniških pravil. Predsedujoči pri vodenju seje ne sme postati udeleženec politične razprave, temveč mora zagotavljati pogoje, v katerih lahko vsi poslanci pod enakimi pogoji izvršujejo svoj poslanski mandat.«

Podpisniki menimo, da je podpredsednica Nataše Avšič Bogovič na 21. izredni seji državnega zbora 28. avgusta s strani podpredsednice državnega zbora sejo vodila na način, ki ni bil skladen s s poslovnikom ter temeljnimi ustavnimi načeli, ki urejajo položaj poslancev in omogočila neenakopravno obravnavo in diskriminacijo poslancev glede na politično pripadnost. Iz poteka seje je razvidno več ravnanj, ki izražajo utemeljen dvom o zagotavljanju enakega in nepristranskega obravnavanja poslancev in poslank, so zapisali. Na predlog za njeno razrešitev so sicer že na sami izredni seji, na kateri so sprejemali odloke o razpisu treh posvetovalnih referendumov, namigovali poslanci SDS ter predsednik državnega zbora Zoran Stevanović

Med drugim je predsedujoča večkrat posegla v besedo, prekinjala razprave, odvzemala oziroma omejevala možnosti poslancev ob izražanju stališč, različno obravnavala poslance pri uveljavljanju njihovih poslovniških pravic ter komentirala vsebine poslanskih razprav in postopkovnih predlogov. Problematično je bilo predvsem ravnanje podpredsednice pri uveljavljanju postopkovnih predlogov. Poslanci in poslanke so večkrat poskušali opozoriti na vprašanja, povezana z uporabo poslovnika, vendar njihovi poskusi niso bili obravnavani na način, ki bi zagotavljal učinkovito uveljavljanje njihovih poslovniških pravic. Pri tem so bile po oceni podpisnikov uporabljene različne procesne zahteve in merila glede na to, iz katere poslanske skupine je posamezen poslanec oziroma poslanka prihajal.

Iz poteka seje v času predsedovanja podpredsednice je več kot jasno razvidno, da vsem poslancem ni bilo zagotovljeno enako varstvo njihovih procesnih pravic in ali je predsedujoča svojo pristojnost za vodenje seje izvrševala na načın, ki ga zahteva funkcija predsedujočega, so med drugim zapisali v zahtevi za razrešitev.

Podpisniki predloga menijo, da je bilo na omenjeni seji pri poseganju v besedo odvzemanju oziroma omejevanju možnosti nastopa poslancev mogoče zaznati uporabo različnih meril. Takšen način vodenja podpredsednice Državnega zbora mag. Nataše Avšič Bogovič objektivno vzbuja dvom o tem, ali so bila poslovniška pooblastila uporabljena izključno zaradi zagotavljanja reda ali pa tudi z namenom vplivanja na vsebino oziroma smer parlamentarne razprave.

Nepristranskost predsedujočega

Pri presoji ravnanja predsedujoče mag. Nataše Avšič Bogovič ni bistveno le vprašanje, kakšen je bil njen subjektivni namen, temveč tudi, kako je njeno ravnanje objektivno lahko razumel razumen opazovalec oziroma udeleženec postopka.

Če predsedujoči v primerljivih situacijah uporablja različna merila, komentira vsebino razprav poslancev, vrednoti njihove predloge ali se na njihove nastope odziva na način, ki ga je mogoče razumeti kot posmehljiv oziroma omalovažujoč, s tem lahko izgubi videz institucionalne nevtralnosti, ki je za opravljanje funkcije predsedujočega državnega zbora bistvenega pomena V konkretnem primeru so bila problematična tudi ravnanja, pri katerih je predsedujoča komentirala razprave in predloge koalicijskih poslank in poslancev ter svoje odločitve pri vodenju seje utemeljevala z argumentacijo, povezano z uravnoteženjem oziroma načinom politične razprave.

Njegova naloga je namreč zagotoviti enakost postopka. Prav tako je treba kot posebej neprimerno oceniti vsakršno ravnanje, ki ga je mogoče razumeti kot posmehovanje ali omalovaževanje poslanca pri izvrševanju njegovega mandata. Takšno ravnanje ni združljivo s standardom profesionalnosti in institucionalne zadržanosti, ki se pričakuje od osebe, ki vodi sejo državnega zbora.

Podpisniki predloga menijo, da je treba zaradi navedenih ravnanj ponovno presoditi zaupanje v opravljanje funkcije podpredsednice Nataše Avšič Bogovič, ki se je takole odzvala prek svojega profila na družbenem omrežju Facebook:

Pridružili sta se ji tudi poslanski kolegici Lena Grgurevič in Sara Žibrat.

Skladno s parlamentarno prakso predsedniku državnega zbora pri delu pomagajo trije podpredsedniki. Po dve mesti običajno pripadeta koaliciji, eno pa največji opozicijski stranki. Podpredsedniški mesti trenutno zasedata še Danijel Krivec (SDS) in Franc Križan (Demokrati). Na funkcije so imenovani oziroma razrešeni na tajnem glasovanju, na katerem morajo zbrati 46 glasov.

Predlagatelji razrešitve torej brez glasov Demokratov Nataše Avšič Bogovič ne morejo razrešiti.