Foto: BOBO
Domnevni sporni posnetki in vmešavanje tujih obveščevalcev. So to lahko razlogi za izpodbijanje volitev?
V Sloveniji kot kaže nimamo ustrezne opreme ali strokovnjaka, ki bi ugotavljal pristnost posnetkov in njihovo morebitno prikrojenost.
Po očitkih, da so nekatera volišča na predčasnem glasovanju nezakonita in bi lahko po volitvah prišlo tudi do uporabe pravnih sredstev, so v zadnjih dneh vse glasnejše govorice, da bi zaradi domnevnega vmešavanja tujih obveščevalcev lahko prišlo do poskusa razveljavitve državnozborskih volitev. Pa je res mogoče na podlagi spornih posnetkov izpodbijati volitve, obstaja za to zakonska podlaga in katero sodišče bi to sploh reševalo?
»Posnetki, ki so bili objavljeni v javnosti, so bili preko mednarodnega policijskega sodelovanja posredovani v strokovno presojo pristojnemu forenzičnemu laboratoriju v tujini,« so sporočili s policije.
Ali v Sloveniji res nimamo ustrezne opreme in strokovnjakov, ki bi ugotavljali pristnost posnetkov in njihovo morebitno prikrojenost?
Igor Belič, predsednik strokovnega sveta Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij, specializiran za področje steganografije, analize zvočnih in video posnetkov, je za Dogodke in odmeve pred dnevi povedal, da je dokazovanje pristnosti posnetkov, ki zdaj prihajajo v javnost, težaven in dolgotrajen proces:
»Izjemno težko pa je dokazati, ali so ti posnetki pristni ali ne.«
Tadej Stergar, direktor omenjenega Inštituta je povedal, da teh posnetkov pri njih ne bi mogli analizirati, ker nimajo licencirane opreme. Rabili bi namreč zelo dobro analitično opremo, specializirano za zvok, katere licenca stane okoli 20.000 evrov in velja le leto dni. In te opreme po njegovem vedenju nima niti policija, zato so posnetke posredovali v tujino. Tam imajo ustrezno opremo – vsa specialna orodja in usposobljen kader: strokovnjake za zvok, za video.
Po Stergarjevem mnenju lahko traja analiza enega posnetka od nekaj dni pa vse do enega tedna:
»Odvisno, kakšna vprašanja glede posnetkov vse so zastavili na policiji. Ti posnetki, ki niso originalni in so na neki način stisnjeni, morajo čez določene filtre, treba je razbrati podatke, spisati poročila, to vse pa je zamudno,« je strnil Stergar.
Pravna mnenja se že krešejo
Ker naj bi bili avtorji posnetkov, ki sicer razgaljajo koruptivnost v slovenski politiki, izraelski obveščevalci, se zdaj večji del slovenske javnosti sprašuje, kdo stoji za tem, pojavljajo se tudi ideje o razveljavitvi volitev zaradi domnevnega vmešavanja tujine. Nekdanji predsednik vlade Miro Cerar je pred dnevi za RTV dejal, da če bi posegi tako vplivali na volivce, da bi to utegnilo bistveno vplivati na izid volitev, potem bi bilo ustavno sodišče tisto, ki bi moralo to presojati.
Dejal je, da lahko skupina državljanov, ki bi zatrjevala, da so jim bile kršene pravice, lahko sprožila postopek z ustavno pritožbo. Sam pa sicer ne ocenjuje, da bi bilo to v tem trenutku že potrebno.
Na izjavo o možnostih, da bi skupina državljanov zaradi afere s posnetki vložila ustavno pritožbo, se je v članku za Pravno prakso odzval nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec.
»Njegove zamisli ne razumem prav dobro. Ne vem, na kateri pravni podlagi bi skupina državljanov, ki bi zatrjevala, da so jim bile kršene pravice, lahko sprožila postopek z ustavno pritožbo. Sam je ne najdem ne v ustavi niti v zakonu o ustavnem sodišču in tudi ne v katerem od drugih predpisov. Kaj bi bil sploh predmet izpodbijanja in na čem bi temeljilo upravičenje (legitimacija) za vložitev ustavne pritožbe, s čim bi bil utemeljen pravni interes pritožnikov, kako številna bi morala biti taka »skupina državljanov«, se sprašuje.
Če so posnetki verodostojni in pristni, po mnenju Zobca ni razlogov, da bi bile zaradi njihovega možnega vpliva na volilno voljo državnozborske volitve neveljavne. Nasprotno, objava teh posnetkov kvečjemu prispeva k pravilnemu, vsestranskemu in verodostojnemu informiranju volivcev o bistvenih vprašanjih dejanskega upravljanja javnih zadev in vodenja države.
Ob tem izredni profesor za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Samo Bardutzky za naš portal dodaja, da se moramo v Sloveniji nujno pogovoriti o tem, ali so naši demokratični procesi - referendumi, volitve, kampanja in sistem pravnih sredstev - pripravljeni na izzive, ki jih glede na razvoj tehnologije predstavljajo dezinformacijske kampanje.
Zagorac: Pritožijo se lahko le neuspeli kandidati
Pravni strokovnjaki pravijo, da je sicer prva stopnja za pritožbo vrhovno sodišče, in sicer oddelek za upravno pravo. Dodali so, da če pritožniki z odločitvijo sodišča ne bodo zadovoljni, se lahko nato pritožijo na ustavno sodišče, ki lahko izpodbija vsako odločitev vrhovnega sodišča.
Sašo Zagorac pa na vprašanja, ali lahko ustavno sodišče razveljavi volitve zaradi »domnevnega« vmešavanja Izraelcev (tuje izraelske agencije) v državnozborske volitve in ali lahko ustavno sodišče razveljavi volitve zaradi »domnevno« lažnivih obtožb vlade, da so se Izraelci vmešali v volitve, odgovarja, da morajo države zagotoviti, da se utemeljene pritožbe posameznikov v zvezi z nepravilnostmi učinkovito obravnavajo in da so domače odločitve ustrezno utemeljene.
»Po slovenski ustavi mora biti zagotovljeno učinkovito sodno varstvo volilne pravice. Pritožbeni, v končni instanci pa sodni, organ mora imeti pristojnost za oceno pravne skladnosti glavnih vidikov volilnega procesa, kamor pa spada tudi upoštevanje pravil volilne kampanje ter izid volitev, vključno z možnostjo razveljavitve volitev, če so nepravilnosti morda vplivale na izid.«
Dodaja, da veljavni predpisi v Republiki Sloveniji, procesno gledano, v tem trenutku ne nudijo ustreznega sodnega varstva za očitke resnih kršitev slovenske zakonodaje v času volilne kampanje, ki bi vplivala na integriteto volilnega procesa in enakopravno sodelovanje političnih akterjev.
»V izostanku zakonske spremembe veljavne ureditve lahko v to pravno praznino poseže le Ustavno sodišče. In sicer, bi lahko te očitke naslovili (ne)uspeli kandidati in predstavniki list preko 109. člena ZVDZ (zakon o volitvah v državni zbor), ti in ostali državljani pa preko pobude za presojo ustavnosti zakona.«