Predlog Marka Lotriča za odložilni veto na novelo zakona o upravnem postopku je podprlo 18 svetnikov, pet pa jih je bilo proti. Foto: Facebook/ Marko Lotrič
Državni svet z vetom v bran pravne varnosti državljanov
Državni svet je na izredni seji izglasoval odložilni veto na novelo zakona o upravnem postopku (ZUP). ZA veto je glasovalo 18 državnih svetnikov, pet pa jih je bilo PROTI (Jožef Školč, Igor Marentič, Darko Zevnik, Dejan Črnek in Oskar Komac).
Kot je povedal predsednik državnega sveta Marko Lotrič, je nad rešitvami - podprli so jih poslanci Gibanja Svoboda in Levice, ne pa tudi SD, ki se je vzdržala - osebno neprijetno presenečen. Kritičen je do več zakonskih rešitev, ki bodo pravno neuke državljanje spravile v slabši položaj.
Nad novelo je kritična tudi pravna stroka in celo ministrstvo za pravosodje, ki pa ni uspelo preprečiti izglasovanja novele ZUP.
Vsi enotno opozarjajo na ogroženo pravno varnost državljanov, ki jo je uzakonila koalicija, saj po novem na primer velja, da je mogoče odločbo izdati brez obrazložitve.
Bo novela ZUP prva, ki bo na ponovnem glasovanju padla?
Poslanska skupina SD se je po naših informacijah dogovorila, da se bo vzdržala tudi ob vnovičnem glasovanju o zakonu, ob katerem morajo podporniki zbrati najmanj 46 glasov. Poslanska skupina Gibanja Svoboda šteje 39 poslancev, Levica pa štiri poslance.
Doslej se predsednik SD Matjaž Han ni strinjal, da bi poslanska skupina stranke noveli zakona nasprotovala.
Marsikateri naš sogovornik pa zdaj ocenjuje, da socialni demokrati ne bodo upali tvegati, da bi zakon ob vnovičnem glasovanju padel.
Državni svet ima sicer tudi pristojnost, da zahteva ustavno presojo zakona; in če bo predlog zanjo podan ter ga bodo svetniki podprli, bo novela romala tudi na ustavno sodišče. Ustavno presojo so napovedali tudi v stranki Vladimirja Prebiliča.
Državni svetniki so odložilni veto izglasovali, ker sprejete spremembe predstavljajo nepremišljen in nesorazmeren poseg v temeljna ustavno procesna jamstva, vgrajena v slovenski ustavni red.
Zakon o splošnem upravnem postopku je eden izmed najpomembnejših in najpogosteje uporabljenih zakonov, ki vpliva na urejanje razmerij med državo na eni strani in fizičnimi ter pravnimi osebami na drugi strani. Uporablja se v vseh upravnih in številnih drugih javnopravnih zadevah, pri čemer neposredno določa procesne pravice in obveznosti strank ter drugih udeležencev v postopkih, med katerimi so pogosto tudi ranljivi posamezniki.
Predlagatelji odložilnega veta so spomnili, da sta bila tekom priprave in sprejemanja zakona vlada in poslanci z več strani opozorjena na številna neskladja predlaganih sprememb z ustavo in pravnim sistemom, a teh opozoril nista upoštevala.
Namesto poenostavitev, ki bi izboljšale učinkovitost upravnih postopkov, novela zakona po njihovem mnenju ogroža načela demokratičnosti, pravne države, enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic. Spremembe bodo najverjetneje povzročile večje obremenitve upravnega sodstva in povečano število upravnih sporov. To pa bo dolgoročno negativno vplivalo na uresničevanje načela pravne države in omajalo zaupanje v upravno odločanje in s tem v izvajanje oblasti.
