Niko Gamulin pravi, da oglasi niso jasno označeni kot politični in ne razkrivajo identitete sponzorja, krši jonačelo preglednosti delovanja političnih strank po slovenski zakonodaji in potencialno zaobidejo pravila platforme Meta glede prepovedi političnih oglasov v EU.
Na Gibanje Svoboda padel sum prikritega oglaševanja
Od začetka oktobra 2025 so na Metinih platformah v EU prepovedani politični, volilni in oglasi o družbenih vprašanjih. A kljub tej prepovedi je Gibanju Svoboda očitno uspelo najti obvod, kako priti do volivcev. Družabna omrežja so namreč preplavili oglasi s politično vsebino.
Konec decembra so se na platformah ameriškega tehnološkega podjetja Meta, ki upravlja največja družbena omrežja na svetu (Facebook, Instagram, WhatsApp ...) pojavili profili z imenom Slovenija naprej.
Omenjen Facebook profil ima nekaj manj kot tisoč všečkov, v opisu pa je navedeno, da gre za spletno mesto za novice in medije. V predstavitvi je dodan še zapis »Država, ki skrbi za ljudi, varnost in prihodnost«. Profil ima aktivnih več kot deset oglasov in že na prvi pogled je videti, da gre za politično vsebino. Oglasi imajo podobno vsebino kot plakati, ki so se v začetku leta pojavili po vsej Sloveniji. Kako je to mogoče, če so takšni oglasi na Meti prepovedani?
Niko Gamulin, strokovnjak za umetno inteligenco in statistično analizo velikih sistemov odgovarja, da sta možni le dve razlagi.
»Ali jih platforma napačno klasificira kot nepolitične, ali pa oglaševalec namenoma prikriva njihovo politično naravo.«
Ne glede na razlog gre po njegovo v obeh primerih za resen problem skladnosti, ki je bodisi sistemsko bodisi namenoma povzročena.
Meta je julija 2025 objavila, da na njenih platformah političnih oglasov ne bo več: »Od oktobra dalje Meta – tako kot druge platforme – v EU ne bo več dovoljevala političnih, volilnih in oglasov o družbenih vprašanjih, zaradi neizvedljivih zahtev in pravnih negotovosti, ki jih uvaja uredba EU o preglednosti in ciljanju političnega oglaševanja (TTPA). TTPA bo omejila, kako lahko oglaševalci dosežejo svoje ciljne skupine, kar pomeni, da bodo ljudje videli manj relevantne vsebine. Meta ostaja zavezana omogočanju političnega govora in poštenih volitev. To ne bo preprečilo ljudem ali kandidatom v EU, da bi na naših platformah objavljali in razpravljali o politiki. Le plačljivega oglaševanja za njihovo širjenje ne bo več mogoče uporabljati.«
Ali gre za prikrito oglaševanje?
»Oglasi, ki primerjajo uspešnost različnih vlad in s tem implicitno vrednotijo aktualno oblast, po vsebini nedvomno sodijo v to (politično op. p.) kategorijo,« ocenjuje Gamulin in doda, da uredba jasno zahteva, da mora vsak politični oglas jasno in nedvoumno vsebovati: oznako, da gre za politični oglas, identiteto naročnika oziroma sponzorja, povezavo z volilnim ali političnim kontekstom in obvestilo o preglednosti.
»Člen 12 dodatno zahteva razkritje podatkov o financiranju (višina sredstev, izvor in trajanje kampanje). Če oglasi profila »Slovenija naprej« teh elementov ne vsebujejo, gre za neposredno neskladnost z Uredbo (EU) 2024/900,« poudarja Gamulin.
Podatki o financiranju kampanje so sicer razkriti v pogojih uporabe na omenjeni spletni strani, ne pa tudi na profilu družabnih omrežij. Na strani so zapisali, da predviden skupni znesek izdatkov za to politično oglaševalsko kampanjo znaša do 150.000 evrov. V znesek so vključeni stroški priprave in produkcije oglasov, zakup oglasnih površin (vključno z zunanjimi plakati), spletno in družbeno medijsko oglaševanje ter drugi neposredni stroški, povezani z izvedbo kampanje.
Laiku na prvi pogled verjetno ni takoj jasno, kdo stoji za profili in spletno stranjo, a javno dostopni podatki o lastništvu domene razkrivajo, da je ta registrirana na politično stranko Gibanje Svoboda.
Gamulin pravi, da je - ker profil tega ne razkriva, hkrati pa uporablja plačano oglaševanje z izrazito politično vsebino - izpolnjen vzorec t. i. prikritega političnega oglaševanja (astroturfing), torej ustvarjanja videza neodvisne civilne pobude, ki je v resnici strankarsko komuniciranje.
»Takšna praksa je v nasprotju tudi z 2. členom Zakona o političnih strankah, ki zahteva javno in pregledno delovanje strank, ter s stališčem Ustavnega sodišča RS (odločba U-I-12/16-30), da imajo strankarske objave v medijih propagandno naravo ne glede na formalno označevanje.«
Poudarja še, da Zakon o volilni in referendumski kampanji sicer stroge zahteve glede označevanja oglasov veže predvsem na uradno volilno obdobje. Vendar to ne pomeni, da pred uradnim začetkom volilne kampanje obstaja pravna praznina. »Od oktobra 2025 področje političnega oglaševanja namreč celovito ureja neposredno veljavna uredba EU, dodatno pa velja načelo preglednosti delovanja političnih strank po ZPolS in ustavnosodni praksi.«
Z vprašanji, kako to, da so se odločili za takšno politično oglaševanje in kako komentirajo, da gre za prikrito politično oglaševanje, smo se obrnili tudi na Gibanje Svoboda. Njihovih odgovorov še nismo prejeli.
Volivci morajo imeti jasne informacije
Na podlagi navedenega je po mnenju sogovornika mogoče utemeljeno skleniti, da oglaševanje profila »Slovenija naprej« ni skladno z Uredbo (EU) 2024/900, ker oglasi niso jasno označeni kot politični in ne razkrivajo identitete sponzorja, krši načelo preglednosti delovanja političnih strank po slovenski zakonodaji in potencialno zaobide pravila platforme Meta glede prepovedi političnih oglasov v EU.
Takšno ravnanje po njegovi oceni spodkopava temeljno demokratično načelo, da morajo imeti volivci jasno informacijo, kdo jih nagovarja in s kakšnim interesom. Skladno z javnim interesom bi morali pristojni nadzorni organi (AKOS, Informacijski pooblaščenec, Inšpektorat za kulturo in medije ter drugi) primer preveriti in po potrebi ukrepati.
Ni nacionalnih pravil, ni posledic
Da so pravila jasna in da mora biti vsak politični oglas - tako na spletu kot izven njega - jasno in nedvoumno označen kot politični oglas, hkrati pa morajo biti izpolnjene tudi druge zahteve glede preglednosti, pravi tudi Informacijska pooblaščenka. Dodajajo, da Slovenija določenih delov uredb še ni prenesla v nacionalni pravni red in da bo v aktu treba določiti, kateri državni organi bodo pristojni za njeno izvajanje in nadzor ter kakšne sankcije so predvidene za kršitve.
Jelena Virant Burnik še pojasnjuje, da ne glede na to, da ima IP že na podlagi same uredbe določene pristojnosti, trenutno IP še ne more izrekati glob za kršitve, saj še te niso določene v nacionalnem aktu o njenem prenosu. Dodaja še, da nadzor nad dogajanjem na Meti, vodi irski nadzorni organ, kjer ima Meta svoj glavni sedež v Evropski uniji in ne Informacijski pooblaščenec.
»Če bi Informacijski pooblaščenec prejel prijavo v zvezi s ciljanjem ali prikazovanjem političnih oglasov na Facebooku ali Instagramu, bi jo odstopil irskemu nadzornemu organu. Do danes sicer ne beležimo nobenih prijav, ki bi se nanašale na prikazovanje političnih oglasov na spletu in bi bile v pristojnosti Informacijskega pooblaščenca.«
