Golobov krog toži zavod, ki ima v lasti dvorano, v kateri bo Gibanje Svoboda imelo volilni kongres. Foto: STA/fotomontaža uredništvo
Golob na kongres v Koper, ki je tarča milijonskih tožb državnih podjetij
V soboto bo stranka Gibanje Svoboda na koprskem kongresu Robertu Golobu podelila nov mandat za vodenje stranke. Zbrali se bodo v dvorani, nad katero visijo tri tožbe. Njihov skupni imenovalec je odvetnik Stojan Zdolšek.
»Na koprskem okrožnem sodišču ne morejo sproti obračunavati vseh honorarjev za odvetnike za tožbe zavoda Bonifika,« so nas z nekaj sarkazma opozorili viri z Obale, kamor se v soboto odpravlja Gibanje Svoboda na volilni kongres. Zbrali se bodo v dvorani Bonifika, za katere najem bodo po ceniku koprskega javnega zavoda za šport (popusta jim namreč v Kopru niso dali, op.p.) plačali 9.479 evrov brez vključenega DDV.
Plačilo tega računa stranki ne bi smelo delati težav, saj prihodki Gibanja Svoboda po letnem poročilu za lani presegajo 3,2 milijona evrov. Od tega večino, 2,6 milijona evrov, stranka prejme iz državnega proračuna, pol milijona pa iz lokalnih proračunov.
S članarinami Gibanje Svoboda zbere samo 26.085 evrov, denarni prispevki fizičnih oseb pa so lani dosegli 60.000 evrov. Od kod ti prispevki posameznikov, ki močno presegajo prihodke iz naslova članarine?
Generalni sekretar stranke Matej Grah je na naše vprašanje, ali stranka še vedno pobira od plač vseh, ki so službo dobili na račun Gibanja Svobode in so nad 46-im plačnim razredom ter zaposleni na zaupanje ministra, kot strokovni sodelavci v državnem zboru, opravljajo poslansko, ministrsko ali funkcijo državnega sekretarja, odgovoril: »Gibanje Svoboda svojih internih pravnih aktov ni dolžna komentirati v javnosti, saj gre za interno ureditev v stranki. Zanikamo, da bi bilo zaposlovanje na zaupanje v kabinetih ministrstev ali drugih državnih organih vezano na obveznost plačevanja članarine ali drugih prispevkov stranki. Poudarjamo, da je članstvo v vsaki politični stranki prostovoljno, prav tako morebitni prispevki fizičnih oseb.«
Spomnimo, portal N1 je konec leta 2022 zapisal, da je v kabinetih ministrov iz vrst Gibanja Svoboda završalo zaradi obvestila takratne generalne sekretarke stranke, da morajo stranki plačevati članarino oziroma mesečni prispevek v višini 1,5 odstotka osnovne plače. Obvestilo so namreč prejeli funkcionarji na teh resorjih, pa tudi tudi zaposleni na zaupanje ministrov, ki so uvrščeni v 46. ali višji plačni razred. Še več: kot je takrat povedalo več virov portala, so dolžni takšen prispevek Gibanju Svoboda plačati tudi tisti zaposleni na zaupanje, ki sploh niso člani stranke. Slišati je bilo tudi začudenje, da se k takšnemu ravnanju zateka stranka, ki se »koplje v denarju«.
Nad dvorano, kjer bodo imeli kongres, »visijo« tri tožbe
Dvorano Arena Bonifika so odprli leta 1999. Gibanje Svoboda bo torej imelo kongres v prostorih, ki so del premoženja družbe Bonifika v likvidaciji; sklep o likvidaciji je sicer sprejel pred štirimi leti koprski občinski svet.
Bonifiko so doletele tri tožbe Golobovega kroga, v skupni višini več kot dva milijona evrov. Skupni imenovalec treh tožb je odvetnik Stojan Zdolšek oziroma njegova pisarna, ki zastopa vse tri tožnike. Za zdaj se zdi, da tožbe nimajo veliko možnosti za uspeh, pač pa so uspešni predvsem odvetniki, katerih honorarji so pogosto odvisni od višine odškodnin, ki jih zapišejo v tožbah.
Prvi tožnik Bonifike je Slovenski državni holding (SDH) kot pravni naslednik družbe Istrabenz. Minuli teden je sodišče na naroku zavrnilo dve pripravljalni vlogi Zdolškove pisarne, ker je zamudila rok za njuno vložitev in ju zato sodišče ne bo upoštevalo.
Drugi tožnik je Adriafin, ki je tožbo zaradi zastaranja domnevne terjatve že izgubil.
Tretji tožnik pa je Luka Koper.
Likvidacijski upravitelj zavoda Bonifika ni pripoznal domnevne terjatve upnikov SDH (591.712 evrov), družbe Adriafin (920.623 evrov) in Luke Koper (565.429 evrov). Denarnih sredstev za plačilo ob morebitnem uspehu tožb sicer tožena stranka nima, ima pa nepremičnine (med drugim omenjeno dvorano, v kateri bo kongres Gibanja Svoboda), na katere bi lahko ob morebitnem uspehu na sodišču »sedel« tožnik.
Tožba zaradi donacije, ki je v knjigah ni več
V Luki Koper ne komentirajo postopka, ki je v teku. Naši sogovorniki z Obale pa ob tem trdijo, da je bil vložek Luke Koper prvotno namenjen razvoju lokalne športne infrastrukture in že pred leti spremenjen v donacijo ter v bilancah tudi odpisan. To pomeni, da terjatev sploh ne obstaja več. Odločitev za tožbo jih čudi. V Luki Koper ima Republika Slovenija 51-odstotni delež, SDH nekaj več kot 13-odstotnega, državni KAD pa skoraj 5-odstotnega.
»Donacija se je torej prelevila v pravdo proti mestu, ki ga Luka deklarativno podpira. Rezultat ni korist za skupnost, stroški odvetnikov se plačujejo iz javnih sredstev,« so kritični primorski sogovorniki.
Odločitev o vložitvi tožb v lokalnem okolju presojajo kritično, češ da se Luka Koper javno predstavlja kot družbeno odgovorno podjetje, ki podpira lokalno skupnost, mesto Koper in športno-kulturno življenje. Prav ta podjetja (Luka Koper, SDH in Adriafin – v polovični lasti Luke Koper in polovični lasti SDH) pa zdaj vlagajo tožbe proti zavodu Bonifika, ki je v 100-odstotni lasti Mestne občine Koper; po končanem likvidacijskem postopku pa bo vse premoženje prešlo na občino.
Gibanje Svoboda je na zadnjih lokalnih volitvah v Kopru sicer podprlo župana Aleša Bržana, ki je nastopil kot predstavnik svoje liste. Tako Golob kot Bržan sta povedala, da so se za sodelovanje odločili, ker delijo skupne vrednote. Koprski župan je dejal, da je na parlamentarnih volitvah podprl Gibanje Svoboda, ker je obljubljalo reševanje zagat s cestami, železnico in vodo. Veselil se je dejstva, da je največja vladna stranka pristala na sodelovanje z manjšo lokalno stranko. S tem se po njegovih besedah ponuja zgodovinska priložnost ne samo za sodelovanje, ampak partnerstvo med državo in občino Koper. Vodja koprske občinske uprave je bila pred vstopom v politiko na državni ravni tudi poslanka Gibanja Svoboda Tamara Kozlovič.
