Predsednik vlade Robert Golob in njegova žena naj bi poleti obiskala hotel v lasti Slovencev na hrvaškem otoku Ugljan. Tam naj bi se par skupaj s predsednikom uprave Darsa Andrejem Ribičem in Antonom Krkovičem srečal s slovenskim podjetnikom Miho Piškurjem, ki naj bi za plačilo izvajal ruske metode hibridne vojne. Foto: Booking, BOBO
Golob spet pod lupo KPK. Tokrat zaradi letovanja na Ugljanu.
Iz Komisije za preprečevanje korupcije so nam odgovorili, da so dobili novo prijavo proti predsedniku vlade Robertu Golobu. Gre za afero Karigador 2, ki jo je pretekli teden razkrila oddaja Tarča na RTV Slovenija.
»Komisija je dobila prijavo. Obravnavali jo bomo v predhodnem preizkusu, v katerem preverimo sume kršitev iz lastnih pristojnosti, to je kršitev določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije,« so za Info360 razkrili na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), ki jo vodi Robert Šumi.
Spomnimo, pretekli teden je oddaja Tarča nacionalne televizije poročala, da naj bi predsednik vlade Robert Golob lansko poletje skupaj z ženo Tino Gaber Golob na Hrvaškem dopustoval v hotelu očeta slovenskega podjetnika in zaposlenca Slovenskih železnic Mihe Piškurja. Ta je prek svojega podjetja DC Limited v času Golobove vlade z Gen-i in Darsom opravil za 145 tisoč evrov poslov. O tem smo podrobneje pisali v članku Ali Golob zlorablja državni denar za manipulacijo javnosti?
KPK smo tudi povprašali, ali bo preiskava v primeru afere Karigador končana pred volitvami oziroma še v mandatu predsednika KPK Roberta Šumija? »V zadevi Golob-Subotič mora Komisija razrešiti še nekatera procesna dejanja, ko jih bo, bo prišlo do vsebinskega odločanja. Kdaj to bo, časovno ne moremo opredeliti,« so pojasnili na KPK.
Komisija za preprečevanje korupcije se je sicer danes odzvala na vnovičen padec Slovenije na Indeksu zaznave korupcije (CPI) za leto 2025 nevladne organizacije Transparency International. Komisije za preprečevanje korupcije to ne preseneča, je pa jasen znak, da stanje na tem področju ni zadovoljivo.
»V praksi nam še vedno izrazito manjka ustrezno prevzemanje odgovornosti najvišjih predstavnikov oblasti, ustrezne sankcije ob ugotovljenih kršitvah, prav tako na rezultat zagotovo vpliva neustrezen, pogosto negativen odnos do neodvisnih nadzornih institucij,« je ob objavi rezultatov indeksa dejal predsednik Komisije Robert Šumi.
Poslabšanje ocene za Slovenijo po oceni KPK pomeni, da prizadevanja na deklarativni ravni niso dovolj, pač pa se mora zavezanost za boj proti korupciji začeti v večji meri kazati tudi v praksi. V Sloveniji pa se še naprej soočamo s pomanjkanjem prevzemanja odgovornosti, nezadovoljivim naslavljanjem korupcijskih tveganj (tudi v smislu uresničevanja priporočil, ki jih daje KPK) in premajhni zavezanosti funkcionarjev in javnih uslužbencev za krepitev integritete, so še komentirali.
Ker boj proti korupciji postaja ena pomembnih tem političnih strank v predvolilnem obdobju, KPK poziva vse politične akterje, da k boju proti korupciji in krepitvi integritete pristopijo tudi z dejanji. Pri tem opozarja na pomen in vlogo neodvisnih nadzornih institucij. Te so namreč izjemno pomembne za krepitev pravne države, v kateri so koruptivna ravnanja redka, ko do njih pride, pa so hitro in ustrezno sankcionirana.
