Golobova vlada hiti z imenovanji novih veleposlanikov

Interni razpis za mesta, kjer se veleposlanikom izteka mandat, je bil po besedah sogovornikov blizu Mladike, objavljen nekoliko prej, kot je bilo pričakovano, saj želi koalicija postopke, povezane z imenovanji opraviti pred pomladanskimi državnozborskimi volitvami in torej nekatera veleposlaniška mesta zapolniti tudi z nekariernimi diplomati, torej strankarskimi kadri.

Kot pravijo viri, je v internih krogih zunanjega ministrstva že znano nekaj imen, ki bodo zasedla veleposlaniška mesta, med drugim se bo v Sarajevo – kot se je v javnosti že namigovalo – odpravil SD-jev minister za kohezijo Aleksander Jevšek, ki ga je poleti očrnila afera s črno gradnjo v Prekmurju. Zakon o zunanjih zadevah namreč omogoča, da do deset odstotkov veleposlaniških mest zasedejo osebe, ki niso karierni diplomati, temveč prihajajo iz političnih vrst.

Kopija se lomijo pri Zagrebu

Glede enega najbolj pomembnih veleposlaništev – oziroma novega ambasadorja v Zagrebu – pa po neuradnih informacijah še ni dokončne odločitve. 

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu sicer sodi med naša najpomembnejša diplomatska predstavništva, saj pokriva odnose s sosedo, ki jih obremenjuje med drugim tudi zgodovina mejnih sporov, vključno z arbitražnim postopkom, hkrati pa tam vsako leto dopustuje več kot milijon slovenskih državljanov.

Favorita za Zagreb sta dva, prva je Ksenija Škrilec, ki jo sogovorniki pripisujejo vplivnemu krogu nekdanjega predsednika Milana Kučana. Njena karierna mentorica je bila po besedah naših sogovornikov namreč nekdanja Kučanova svetovalka Ida Močivnik. Fotografski objektiv je Kučana, ki ima velik vpliv tudi na ministrico Tanjo Fajon, in Škrilec pred časom ujel v enem od ljubljanskih lokalov.

Nekdanji predsednik Kučan ni odgovoril, ali namigovanja, da skuša vplivati na izbiro veleposlanika v Zagrebu, držijo. Vprašal nas je le, od kod nam te informacije.

Takole je fotograski objektiv ujel Ksenijo Škrilec in Milana Kučana v enem od ljubljanskih lokalov, kjer redno »uraduje« nekdanji predsednik. Foto: zajem zaslona/Reporter

Drugi favorit za veleposlanika v Zagrebu je Iztok Jarc, ki se mu je ravno iztekel mandat na stalnem predstavništvu Slovenije EU in velja za enega najbolj izkušenih slovenskih diplomatov; v preteklosti je namreč služboval na več pomembnih veleposlaniških položajih.

V njegovem zadnjem mandatu se je v Bruslju 31. marca leta 2022 ob 2.15 ponoči v precej nenavadnih okoliščinah zgodila prometna nesreča. Avtomobil, namenjen prevozu veleposlanika (šlo naj bi za vozilo znamke audi a8, ki je odvisno od opreme vreden od 90.000 do 120.000 evrov), je bil vpleten v nesrečo, katere vzrok naj bi bila prevelika hitrost, voznik naj bi prevozil rdečo luč, v krožišču zadel stebriček in se zaletel še v kontejner.

Vozilo naj bi med vožnjo uporabljalo modre luči, njihova uporaba pa je dovoljena le, ko je vozilo del varovane kolone s policijskim spremstvom. Policija in reševalci so bili na kraju nesreče v nekaj minutah, voznik je imel diplomatsko imuniteto in je lahko zavrnil alkotest, trije njegovi sopotniki so po trčenju zbežali, se skrili v bližnji park in kasneje poiskali zdravniško pomoč. Portal Preiskovalno.si je pred časom pisal, da je šlo za izredno delovno obremenitev voznika, ki je bil tisti dan v službi 16 ur, kar naj bi prispevalo k nesreči.

Škoda je bila ocenjena kot ekonomska totalka, kar pomeni, da je bila vrednost popravila višja od vrednosti vozila. Stalno predstavništvo Slovenije pri EU je prejelo polno zavarovalno vsoto za poškodovano vozilo. Škoda pa je nastala v višini DDV, ki ga je moralo predstavništvo plačati zaradi prodaje vozila v manj kot treh letih po nabavi. Druge materialne škode za predstavništvo oziroma ministrstvo ni bilo. Uslužbencu, ki je vozilo upravljal, je ministrstvo izdalo opozorilo pred odpovedjo in ga razporedilo na delovno mesto, na katerem ne prevaža oseb.

Iskanje pravne razlage

A bolj kot z nesrečo v Bruslju, ki se je zgodila slab kilometer od rezidence oziroma po okoli štirih minutah vožnje, imajo na ministrstvu za zunanje zadeve oziroma njegovi pravni službi zdaj po informacijah več virov opraviti z iskanjem ustrezne razlage, da bi Jarc sploh lahko prevzel novo veleposlaniško mesto.

Zakonodaja sicer ne prepoveduje, da veleposlanik po dveh mandatih ne bi mogel prevzeti novega veleposlaniškega mandata, vendar obstajajo notranje kadrovske smernice in nepisana pravila, ki omejujejo opravljanje več kot dveh zaporednih mandatov v tujini. 

Namen teh smernic je zagotoviti rotacijo kadrov, preprečiti prekomerno politizacijo in omogočiti napredovanje mlajših diplomatov. Čeprav obstajajo tudi izjeme. Tak primer je na primer Stanislav Vidovič, ki je bil veleposlanik v Washingtonu, nato pa v Dublinu. 

Naši sogovorniki sicer trdijo, da se zna zgoditi, da ne prva in ne drugi favorit na koncu ne bo izbran.  

Po naših informacijah pa so že izbrani kandidati za naslednja mesta: Haag (Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo), Rim (Melita Gabrič, državna sekretarka na zunanjem ministrstvu), Ženeva (Mateja Norčič, direktorica direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko), København (Barbara Žvokelj, generalna sekretarka zunanjega ministrstva), v novo veleposlaništvo v Rabat v Maroku se odpravlja Natalia Al Mansour, ki je zdaj v Abu Dabiju. Iz Kaira se v Abu Dabi seli Sašo Podlesnik, sedanji veleposlanik v Egiptu, v Seulu pa bo veleposlaniško mesto zasedla Miram Možgan. Za Bratislavo, Atene, Ramalo in Tel Aviv pa ne glede na že objavljen razpis po neuradnih informacijah izbranih imen še ni.

»Najtesnejši sodelavci zunanjega ministra sicer v zadnjih letih vse pogosteje kolektivno svoj visok politični položaj zamenjajo za veleposlaniškega, vrhunec pa je to doseglo prav v času ministrovanja Tanje Fajon, opozarjajo sogovorniki. Sistem kadrovanja veleposlanikov je povsem zašel,« ocenjujejo.

Pahor veleposlanika odpoklical

Postopek imenovanja veleposlanika teče skozi več faz. Po internem razpisu zunanjega ministrstva za mesta, kjer se veleposlanikom izteka mandat, kadrovska komisija ministrstva opravi strokovno presojo prijavljenih kandidatov. Pri tem se lahko upoštevajo tudi politične preference ali koalicijski dogovori. Minister za zunanje zadeve nato predlaga izbranega kandidata vladi, ki ga potrdi in posreduje predsedniku republike. Ta izda ukaz o imenovanju veleposlanika. V preteklosti sta predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk imela zadržke do nekaterih predlogov, Borut Pahor pa je celo podpisal ukaz za odpoklic veleposlanika Toneta Kajzerja. Vlada Roberta Goloba je namreč predlagala njegov odpoklic, ker je kršil zakon o zunanjih zadevah. Kajzer naj bi namreč posredoval vsebino depeše predsedniku SDS Janezu Janši, ki jo je ta nato objavil na tedanjem Twitterju, zdajšnjem omrežju X. Depeša je vsebovala tudi navodilo notranjega ministrstva, naj diplomatsko-konzularna predstavništva objavijo naslov za zbiranje podpisov podpore kandidaturi Nataše Pirc Musar za predsednico republike.

LMŠ, ki je zdaj del Gibanja Svoboda, je na primer pred volitvami februarja leta 2022 predsednika Pahorja pozivala, naj ne podpiše ukaza o imenovanju izbranih veleposlanikov, saj da to pred volitvami ni higienično. 

Po imenovanju mora veleposlanik pridobiti agreman (soglasje države gostiteljice), nato sledi še uradna predstavitev poverilnega pisma voditelju države.