side-text
Tadej Osterc sprašuje Golobove o tekočih poslih in subvencijah, ki jih deli vlada v odhodu. Foto: Žiga Živulović jr./F.A.Bobo

Tadej Osterc sprašuje Golobove o tekočih poslih in subvencijah, ki jih deli vlada v odhodu. Foto: Žiga Živulović jr./F.A.Bobo

Politika

Golobova vlada v odhodu med tekoče posle uvrstila 61-milijonsko investicijo

V začetku maja je Golobova vlada sklenila, da med tekoče posle spada tudi projekt, ki je vreden 61,5 milijona evrov brez DDV. Poslanec Osterc zdaj sprašuje Roberta Goloba, komu vse so v tem času podelili subvencije in jih po 10. aprilu uvrstili v Načrt razvojnih programov 2026-2029. 

Do prisege nove vlade mora predsednik vlade skupaj s svojimi ministri opravljati tekoče posle. A očitno si to, kaj so tekoči posli, lahko vsaka vlada razlaga po svoje. Vlada Roberta Goloba je tako ocenila, da med tekoče posle spada tudi projekt Investicija v novogradnjo ter stroje – Palfinger, katerega skupna vrednost znaša 61.534.165,44 evra brez DDV. V načrt razvojnih programov 2026-2029 so ta projekt uvrstili na seji 7. maja.

Osterc v poslanskem vprašanju navaja, da iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je bilo podjetju Palfinger d. o. o. z odločbo Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport z dne 6. marca 2026 odobreno do 16.784.150,63 evra državne subvencije za investicijo Izgradnja novega poslovnoproizvodnega obrata Greenfield v Ormožu.

»Gre za večletno proračunsko obveznost, ki bremeni proračun Republike Slovenije v letih 2026, 2027 in 2028. V javnosti se hkrati pojavljajo informacije tudi o drugih investicijah oziroma projektih z večjimi finančnimi posledicami za državni proračun, med drugim o investiciji v bazenski kompleks v Lipici v ocenjeni vrednosti približno 9 milijonov evrov.«

Ob tem izpostavlja načelo zadržanosti izvršilne oblasti v času opravljanja tekočih poslov. Po njegovo to pomeni, da vlada brez polnega političnega mandata praviloma ne sprejema dolgoročnih razvojnih odločitev oziroma odločitev, ki pomembno obremenjujejo prihodnje proračune in zavezujejo prihodnjo vlado.

Osterc vlado v poslanskem vprašanju sprašuje, na kateri pravni podlagi sprejemajo odločitve o dodeljevanju večletnih subvencij, potrjevanju investicij in umeščanju projektov v Načrt razvojnih programov. Med drugim ga zanima, katere investicije in projekte so v načrt uvrstili po 10. aprilu, kakšna je njihove vrednosti in ali je bilo za te projekte pridobljeno pravno mnenje glede skladnosti sprejemanja takšnih odločitev z omejenimi pooblastili vlade v odhodu.

O tekočih poslih vsak po svoje

O tem, kaj so tekoči posli, je leta 2022 pojasnjevala tudi Služba Vlade RS za zakonodajo. »Ker Ustava RS pojma opravljanja tekočih poslov nikjer podrobneje ne opredeli, je treba to ustavno določbo razlagati v duhu njenega pomena, zlasti seveda glede poglavitnih funkcij, ki po ustavi in zakonodaji pripadajo predsedniku vlade in ministrom.«

Gre za omejeno, prehodno opravljanje oblasti, da država normalno deluje. Vlada, ki opravlja tekoče posle, sme sprejemati predvsem nujne, redne in neodložljive odločitve, potrebne za nemoteno delovanje države, državnih organov in sistemov. 

»Bistvo omejitev, ki jih predstavljajo tekoči posli, je v tem, da naj se vlada v tem času ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik in sprejemala novih strateških usmeritev ter se lotevala aktivnosti, ki bi lahko v kakršnemkoli pogledu nakazovale na zlorabo oblasti. V skladu z restriktivno razlago tekočih poslov pa se sme v obdobju, ko vlada opravlja tekoče posle, opravljati posle, ki so nujni z vidika nemotenega delovanja države in njenih podsistemov. Se je pa pri opravljanju tekočih poslov treba izogibati vsem aktivnostim, ki izstopajo iz normalnega vsakdanjega dela.«