side-text
Foto: BOBO

Neuradno je slišati, da Golobov krog pred glasovanjem o mandatarstvu, še ni vrgel puške v koruzo in da so vpleteni vsi centri moči, ki bi lahko vplivali na odločtev poslancev o mandatarstvu Janeza Janše. Foto: BOBO

Politika

Golobovi streljajo proti Resnici in Demokratom pred glasovanjem o Janši

Se v tekmo za preprečitev četrte Janševe vlade poleg Golobovih aktivno vključujeta tudi ljubljanski župan Zoran Janković in nekdanji predsednik Milan Kučan? Slednji sicer pravi, da zarote ni. Kljub temu v stranki Resni.ca že zbirajo podatke o domnevnih pritiskih na njihove poslance in obljubljajo, da bodo zadeve predali pristojnim organom. Kdo pa je tarča Golobovih pri Demokratih? 

V državnem zboru bo danes glasovanje o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Predlog je eden od kamenčkov v mozaiku pri sestavljanju četrte vlade Janeza Janše oziroma še eden od preizkusov trdnosti zadostnega števila ter enotnosti poslanskih glasov na desni, preden bi se prvak SDS podal v državni zbor po mandatarstvo. 

Ali bo Janez Janša dobil dovolj glasov, da sestavi svojo novo vlado, bo seveda dokončno jasno šele po tajnem glasovanju, s katerim se bo sklenil drugi krog iskanja mandatarja 16. vlade Republike Slovenije.

Golobovi nad tri poslance Resni.ce

Pred tem se vrstijo neuradne informacije o domnevnih pritiskih na posamezne poslance, s katerimi naj bi Golob-Jankovićev krog skušal preprečiti četrto vlado Janeza Janše.

Tako se špekulira o poskusu podkupovanja poslanca stranke Resni.ca Aleksandra Štoreka. Slišati je tudi o pritiskih iz krogov, povezanih z ljubljanskim županom, in sicer na poslanca Nedeljka Todorovića. Predsednik stranke Zoran Stevanović pa je tema dvema imenoma javno sam dodal še tretjega poslanca Resni.ce - Borisa Mijića.

V poslanski skupini Resni.ce - razširila se je tudi špekulacija, da so že pripravili kazensko ovadbo - so redkobesedni:

»Zbiramo podatke in bomo po pridobljenih podatkih zadevo predali pristojnim organom. Do takrat pa žal ne moremo podajati podrobnih informacij.«

Kučan in generalni sekretar Svobode

Eden od sestankov, na katerih naj bi predstavniki Gibanja Svobode govorili o tem, kdo od njihovih poslancev bo poskrbel za določene poslanske kolege z desne, je bil tudi 30. aprila v enem od lokalov v bližini gimnastičnega centra pri ljubljanskih Murglah.

Na sestanku so bili - tako opisuje bralec, ki naj bi pogovoru tudi prisluhnil in nam je o tem posredoval elektronsko pošto -generalni sekretar Gibanja Svoboda Matej Grah, prvi mož Darsa Andrej Ribič in nekdanji predsednik Milan Kučan.

Sestanek nam je potrdil Kučan, medtem ko sta se predstavnika stranke Roberta Goloba zavila v molk.

»Res sem bil v gimnastičnem centru s prijatelji na kavi. Ne prvič. O čem drugem kot o politiki, pa naj bi se v sedanjih razmerah pogovarjali!? Ni pa v tem pogovoru treba iskati nikakršnih političnih načrtov, ali bog ne daj - celo zarote,« je za Info360 povedal nekdanji predsednik Kučan.

Kot je sicer zapisal bralec, naj bi v tem pogovoru omenjali tudi poslanko Gibanja Svoboda Janjo Sluga in njeno vlogo, ki naj bi jo imela pri prepričevanju nekaterih poslancev, naj ne podprejo prvaka Janeza Janše za mandatarja. »Ker je glasovanje tajno, se tako ali tako ne bo vedelo, kako je kdo dejansko glasoval,« naj bi kramljali v omenjenem omizju.

Sluga je za Info360 zatrdila, da ni prepričevala nikogar. 

Podpora Janši in zato izguba posla z Žalami?

Med neuradnimi informacijami, ki krožijo, je slišati tudi o pritiskih na poslanko Demokratov.Anžeta Logarja Teo Košir, češ da bo njeno družinsko podjetje, ki se ukvarja z izdelavo sveč - njegov pomemben kupec so ljubljanske Žale - ostalo brez tega  pomembnega posla, če za mandatarja podpre Janšo.

Te grožnje naj bi prišle iz kroga Zorana Jankovića.

Poslanka Košir grožnje zanika, direktorica ljubljanskih Žal Mojca Hucman pa je naša vprašanja, ali poslankinemu podjetju grozi izguba posla iz političnih razlogov, odgovorila, da »sodelovanje z družbo EcoSija poteka skladno z veljavno zakonodajo in poslovnimi potrebami družbe in temelji na strokovnem, zakonitem in neodvisnem odločanju«. Navodil o prekinitvi sodelovanja s tem podjetjem pa da ni dobila.

Obseg poslovanja med ljubljanskim javnim in poslankinim podjetjem prikazuje spodnji graf iz Erarja protikorupcijske komisije.

ekosija, žale, erar

Prihodki družbe EcoSija so leta 2024 presegli 1,7 milijona evrov, novejši še niso javno oblavljeni. Foto: Uredništvo

»Umazane igre so del realne politike in političnega delovanja,« je v zadnji oddaji V središču komentiral pritiske nekdanji predsednik SD in profesor politologije na fakulteti za družbene vede Igor Lukšič. O pritiskih ljudje običajno ne govorijo, je dejal, gre pa za resne interese.

Na seznamu poslancev, na katere se pred tajnim glasovanjem neuradno skuša vplivati, sta tudi poslanca narodnostne skupnosti. Oba sta za Info360 odločno zanikala pritiske.

Pisali smo že tudi o poskusih vplivanja na poslance stranke Demokrati.Anžeta Logarja, zaradi katerih je stranka prekinila pogovore o morebitni koaliciji z Gibanjem Svoboda, kjer so sicer tudi javno priznali, da bodo skušali pridobiti poslance Demokratov sami, torej v pogovorih mimo vodstva stranke. 

Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je sicer trdi, da umazane igre niso del njihove politike.

NSi in Demokrati.Anžeta Logarja ne morejo biti rezervni SDS

Na poti do verjetne četrte vlade Janeza Janše pa se že pojavljajo ugibanja, kako bo delovala njegova koalicija tokrat.

Politični komentator in profesor fakultete za družbene vede dr. Miro Haček opozarja na demokratični korektiv.

»NSi, SLS in Fokus ter Demokrati.Anžeta Logarja bodo odigrali vlogo demokratičnega korektiva, če bo to potrebno in ne kot na primer stranka SD v vladi Roberta Goloba, ki je to v besedah včasih nakazala, potem pa tega dejansko ni naredila.«

Jernej Vrtovec in Anže Logar bosta morala predvsem vseskozi vedeti, poudarja Haček, zakaj njihovi volivci glasujejo za njuni stranki.

»Vsekakor ne za to, da bi bili rezervni SDS. Za to bo - če se bo šel Janez Janša svoje običajne vojne - treba imeti tudi nekaj poguma. Vendarle pa velja počakati - dopustimo vsaj možnost drugačne, bolj modre in mehkejše politike,« sklene Haček.