Gotovina zapisana v ustavo, kaj to pomeni?

Poslanci bodo na današnji izredni seji pravico do plačevanja z gotovino razglasili za ustavno pravico.

V času, ko Evropa torej pospešeno digitalizira plačila in pripravlja na uvedbo digitalnega evra, se pri nas politika ukvarja z obrambo fizičnega denarja. Slovenijo bo tako ena redkih evropskih držav, ki so pravico do plačevanja z bankovci in kovanci zapisale v ustavo. Evropski in slovenski predpisi sicer že zdaj ščitijo gotovino – kot zakonito plačilno sredstvo jo namreč opredeljujejo bankovci in kovanci, ki jih izdajata Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke. 

Namen pobudnikov za vpis gotovine v ustavo je preprečitev, da bi prihodnje spremembe v monetarnem sistemu gotovino postopoma nadomestile s popolnoma sledljivimi digitalnimi oblikami. Gotovina je edino plačilno sredstvo, ki posamezniku omogoča popolno anonimnost in ne zahteva posrednika. Obenem ščiti starejše, ranljive, tiste brez digitalnega dostopa ter številna mala in srednja podjetja, pravijo pobudniki iz civilne iniciative Povezani smo.

Zakonodajalci in javne institucije bodo odslej torej morali tam, kjer danes gotovinsko plačevanje ni omogočeno, denimo pri upravnih taksah, na poštah, v bankah ali pri javnem prevozu, zagotoviti možnost plačila z gotovino, razen »če to ni tehnično ali varnostno onemogočeno«.

Bo nova ustavna pravica zajemala le bančno poslovanje in plačilni promet ali tudi širše storitve v javnem interesu? Bo lahko sprožila poplavo tožb proti ustanovam ali podjetjem, ki ne omogočajo plačil z gotovino – od občinskih blagajn do parkirišč in avtobusnih podjetij? Po pojasnilu pravnega strokovnjaka Mira Cerarja za Finance.si ustavni zakon »daje suvereno ustavno podlago in napotilo slovenskemu zakonodajalcu, da povsod tam, kjer je to mogoče in primerno, zagotovi tudi dodatne možnosti uporabe gotovine v pravnem prometu«.

Raziskave evropskih in ameriških think-tankov, so še zapisale Finance.si, med njimi Cato Institute in Carnegie Endowment, opozarjajo, da popolna digitalizacija plačil ustvarja infrastrukturo nadzora – omogoča sledenje transakcijam, profiliranje potrošnikov in omejevanje dostopa do storitev glede na finančni ali politični profil posameznika. Čeprav takšnih primerov v EU ni, analitiki svarijo, da bi centralnobančne digitalne valute (CBDC) lahko postale orodje za mikroregulacijo porabe – od omejevanja določenih nakupov do ciljanih socialnih transferjev.