Čeprav številni sogovorniki iz SD pravijo, da jih prihod nove stranke Vladimirja Prebiliča skrbi, predsednik stranke Matjaž Han tega glavobola - vsaj z javnostjo - ne deli. Foto: Facebook MGTŠ
Han: "Ne živim v mehurčku in ne strinjam se, da nas Prebilič ogroža"
Stranki SD je javnomenjska podpora s 5,8 odstotka v maju padla ta mesec na 4,5 odstotka. Stranka Vladimirja Prebiliča ji lahko spodmakne možnost prestopa parlamentarnega praga.
Evropski poslanec in nekdanji dolgoletni kočevski župan Vladimir Prebilič, ki je v začetku tedna sporočil, da se je odločil za ustanovitev svoje stranke, se je v vrsti javnih nastopov ob pojasnjevanju te odločitve minuli teden malce zarekel, ko je razkril, da so mu iz strank vladajoče koalicije ponujali vnovičen nastop na predsedniških volitvah v zameno, da se ne odloči za samostojno politično pot oziroma za ustanovitev svoje politične stranke. Nespodobna ponudba je prišla iz koalicijskih strank, bolj konkreten pa na novinarska vprašanja v zvezi s tem Prebilič ni želel biti.
Komu je njegova stranka nevarna?
Križanje anketnih podatkov iz ene od javnomnenjskih poizvedb za Delo s političnimi preferencami anketiranih je pokazalo, da bi Prebiličeva stranka lahko največji vladni stranki odnesla kar petino volivcev, ki so za Gibanje Svoboda glasovali leta 2022. Kot levosredinska stranka pa bi seveda zajemala tudi v bazenu SD, ki ima precej nižjo podporo od Golobove stranke.
Po najnovejši anketi Mediane za POP TV je SD javnomnenjska podpora s 5,8 odstotka v maju ta mesec padla na 4,5 odstotka.
Socialni demokrati so tako v precej podobnem položaju kot NSi, ki jo ogrožajo Demokrati Anžeta Logarja. Tudi v primeru krščanskih demokratov so križanja anketnih podatkov namreč pokazala, da sicer Logarjeva stranka v največji meri podporo zajema pri tistih, ki so na zadnjih državnozborskih volitvah volili SDS ali NSi. Ker pa je podpora stranki Janeza Janše tako visoka, je Logarjevo nažiranje pri prestopu parlamentarnega praga ne bi ogrozilo; bi se pa to lahko zgodilo NSi, ki bi tako ostala pred vrati državnega zbora.
»Strinjam se z oceno o tej tekmi, obe stranki, tako SD kot NSi sta na robu, ne glede na to, da imata obe izjemno zvesto osnovno bazo. NSi je na pojav Anžeta Logarja in z njim povezano grožnjo že reagirala in napovedala jesenski volilni kongres, na katerem sedanji predsednik stranke Matej Tonin ne bo kandidiral za to funkcijo. Videli bomo, kako se jim bo to poznalo v javnomenjski podpori. SD pa bi seveda težko reagirala na ta način. Pri SD je v tem trenutku predvsem pomembno dogajanje na terenu. Če se bodo nadaljevali premiki na lokalni ravni in prehodi iz SD v druge stranke, nekaj takšnega se na primer zdaj dogaja v Kranju, kjer je odstopil predsednik lokalnega odbora SD, bo to znak, da se zvesta struktura SD premika. In znak za upravičeno zaskrbljenost,« ocenjuje Sebastjan Jeretič politični analitik in nekdanji strankin komunikator, ki se je s SD - podobno kot Prebilič - razšel že pred leti.
Socialne demokrate skrbi
Socialni demokrati, ki so v preteklosti najemali tudi tuje strateške svetovalce, na primer leta 2008 Craiga T. Smitha, ki je svetoval v kampanji Billa Clintona, bi po Jeretičevem mnenju potrebovali tudi pomoč političnih strategov, saj je strankina struktura v tem smislu precej osiromašena, vprašanje pa je, se ob tem sprašuje sogovornik, ali bi v SD z nekim racionalnim strateškim pogledom od zunaj pravzaprav sploh znali kaj pametnega narediti.
Vrsta sogovornikov iz stranke Matjaža Hana priznava, da se zavedajo nevarnosti oziroma, da jih skrbi prihod Vladimirja Prebiliča na slovenski politični parket, vendar neke posebne strategije za to, kako bi trende podpore obrnili in se okrepili, nimajo.
Prvak SD Matjaž Han pa se – vsaj v uradnih odgovorih na naša vprašanja - ne strinja z oceno, da bo nova Prebiličeva stranka socialne demokrate ogrozila.
»Organizirali se bomo in delali na terenu. Vsekakor ne bom najemal velikih pr služb in metal denarja za agencije, ki bi nas učile nekih floskul. Ljudem se je treba približati na enostaven način, računam torej na naš teren, tradicijo, na iskrenost in na to, da bom glas razuma. Sam namreč ne živim v balončku, kot nekateri,« je zatrdil.
Pri tem pa se je Han izognil odgovoru, kdo pa po njegovem mnenju v tem balončku živi.
»SD še vedno ne vidi, da je problem njenih odstotkov v njih samih in ne v zunanjih dejavnikih. Ko bodo zaznali to, bodo lahko šele reševali težavo; do takrat pa bo enkrat kriv Marjan Šarec, še prej Miro Cerar, potem Robert Golob, sedaj evropski poslanec ... V bistvu pa imajo težavo znotraj sebe,« pa komentira nervozo SD eden od sogovornikov iz kroga Vladimirja Prebiliča.
S to oceno se strinja tudi dr. Jernej Pikalo, ki je po zadnjih državnozborskih volitvah aprila 2022 odstopil z mesta podpredsednika SD. »6,66 odstotka je pač slab rezultat in pika. S svojim odstopom želim spodbuditi debato v stranki, kaj je šlo narobe in kaj se dela narobe, da smo prišli do tako slabega rezultata,« je takrat pojasnjeval svojo odločitev.
Se je v SD v tem času kaj spremenilo? »Nič,« je prepričan. Slabo upravljanje ideje socialne demokracije se po njegovem nadaljuje. Čeprav je res, da to ni le slovenski, pač pa kar vseevropski problem, morda z izjemo Danske, kjer premierka Mette Frederiksen vodi ostro desno migracijsko politiko in na ta način ideje socialne demokracije lažje uveljavlja na drugih področjih.
»SD nima več močnega intelektualnega jedra, ostajajo samo še ljudje, ki so eksistencialno odvisni od služb na ministrstvih. Rešitev, ki jo omenja predsednik Han ni zagotovilo za to, da se bo stranka obdržala v parlamentu,« je prepričan nekdanji podpredsednik SD Jernej Pikalo.
Interne strankine kroge pa je, kot smo pisali včeraj, razburilo dogajanje v zvezi z gradivom za vrh Nata v Haagu, ki ga je pripravilo ministrstvo za zunanje zadeve Tanje Fajon. Zanj ni vedela niti sama zunanja ministrica, izkazalo pa se je, da ministri SD in tudi Levice (oziroma ljudje, ki so jih na seji vlade minuli teden zastopali), ki povečanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP javno nasprotujejo - niso prebrali ne dnevnega reda seje vlade in tudi ne gradiva, ki ga je za vrh Nata pripravilo zunanje ministrstvo, generalni sekretariat vlade pa na predlog Roberta Goloba nato uvrstil na dnevni red seje vlade minuli teden.
Iz internih strankinih vrst ob vrenju glede dviga obrambnih izdatkov prišla tudi ocena, da je SD v razsulu.
