Hojsu so se tožilci upirali, Matoza pa hvalijo

Minister Franci Matoz je predlog za to pomembno spremembo podal po tem, ko je tožilec na prostost izpustil dva migranta, ki sta že bila obravnavana za kaznivo dejanje in ju je policija ponovno prijela pri preprodaji droge na varnostno tveganem območju na Metelkovi ulici v Ljubljani.

Matoz je v večerni oddaji na Pop TV sinoči povedal, da je policija zanju odredila pridržanje, pripravljena je bila kazenska ovadba, a je tožilec odredil, da tujca izpustijo na prostost, čeprav sta že bila obravnavana in je obstajala verjetnost, da bi kaznivo dejanje po izpustu tudi ponovila. Eden izmed njiju je to domnevo tudi potrdil, ko so ga pol ure po izpustitvi zasačili pri tatvini na Tavčarjevi ulici.

Poteza tožilca Uroša Lesjaka je sprožila v javnosti veliko odziva. Bil je deležen številnih kritik, zakaj se je tako odločil. V javnosti namreč velja prepričanje, da bi nedvomno moral odrediti omejevalne ukrepe, temu pritrjujejo tudi naši sogovorniki iz tožilskih vrst. Čeprav se o konkretnem primeru ne želijo izrekati, povedo, da bi morali tožilci izrekati strožje ukrepe, sploh v primeru, ko gre za povratnike ali tujce, v teh primerih je namreč večja nevarnost ponovitve kaznivega dejanja ali bega.

Tožilske vrste podpirajo predlog? 

Čeprav celotna vsebina Matozovega predloga še ni javno znana, se že vrstijo odzivi nanjo.

Spomnimo, leta 2021, ko je takratni notranji minister Aleš Hojs uvedel nekaj podobnega, je bil deležen kritik. Očitali so mu vmešavanje v delo tožilcev.

Vlada je takrat sprejela spremembo uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov, s katero je posegla v sodelovanje med tožilstvom in policijo. Predvidevala je, da morajo tožilci pri preiskovanju kaznivih dejanj pisno usmerjati policiste, prav tako pa se bo po uredbi štelo, da je državni tožilec prevzel usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku šele takrat, ko bo policiji podal pisne usmeritve. Nekateri so v spremenjeni uredbi videli podlago za vpletanje notranjega ministra v odprte policijske preiskave. Vlada Roberta Goloba je nato to uredbo odpravila.

Danes v tožilskih vrstah očitno na vse skupaj gledajo nekoliko drugače. Viri, s katerimi smo govorili, v tem, da bi moral tožilec pisno utemeljiti razloge za izpustitev, ne vidijo nič slabega. Matozovo »napoved razumejo kot potezo, s katero želi zaščiti delo policistov. Pravijo, da pisno utemeljitev vidijo kot sled, kot pisno stališče tožilca, s katerim zavaruje svoje stališče«.

Poudarijo, da bi bilo lahko takšno navodilo sporno zgolj z vidika avtonomije, če je to obvezno navodilo in ne priporočilo.

Zakaj se je tožilec v konkretnem primeru Metelkove odločil, da migranta izpusti na prostost, ne vedo, a ne glede na to dodajajo, da je prevelika toleranca do omejevalnih ukrepov slaba – še posebej, če gre za povratnike. Pravijo, da so omejevalni ukrepi namenjeni temu, da se uporabljajo in jih predlagajo, odločitev pa sprejme sodišče.

Bolj kritičen do Matozovega predloga pa je nekdanji šef policije Boštjan Lindav, ki pravi, da sicer podrobnosti ne pozna, ampak kolikor razume, bo moralo tožilstvo, v primerih, ko ne bo predlagalo pripora ob privedbi policiji obrazložiti svojo odločitev. »To je po mojem mnenju nekoliko čudno, saj je državni tožilec 'dominus litis' (gospodar postopka, op.p.) predkazenskega postopka in po tem takem nadrejen policiji. In zdaj naj bi pisno 'opravičeval' svoje odločitve?«

Iz odgovora ministrstva za pravosodje je razvidno, da bo sprememb več. Dopis so prejeli danes, predlogi pa se nanašajo na spremembe Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin. »Predlogi se nanašajo na komunikacijo med organi, ki sodelujejo v predkazenskem postopku. Predloge bomo v najkrajšem možnem času proučili in se do njih opredelili. Vsebinski komentar bomo lahko podali po opravljeni proučitvi.«