Informacijski pooblaščenec opozarja poslance: Zakon, ki je pred vami, je sporen

Pred poslanci državnega zbora sta danes poleg sodniškega četverčka – svežnja za reformo pravosodja tudi predlog zakona o volitvah v državni zbor in predlog zakona o digitalizaciji zdravstva. Gre za zakon, ki predvideva vzpostavitev centralnega elektronskega zdravstvenega zapisa, v katerega bodo morali vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti posredovati zdravstveno dokumentacijo pacienta. Predlog določa tudi strukturo in vsebino zdravstvenih zbirk, med njimi pet zbirk s področja zdravstvenega varstva, 24 zbirk s področja javnega zdravja in sedem zbirk presejalnih programov.

A tik pred obravnavno v državnem zboru se je znova oglasil Informacijski pooblaščenec, ki še enkrat opozarja, da je zakon sporen.

Na neustreznost večine določb je opozorila tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora, predloga nista podprla niti Državni svet in NIJZ, ki je ključni upravljavec osebnih podatkov.

»Pred obravnavo Informacijski pooblaščenec znova opozarja, da kljub predlaganim amandmajem na prav vse člene, zakon še vedno ni ustrezen in je vprašljiva skladnost z Ustavo Republike Slovenije,« so zapisali v izjavi za javnost.

V pojasnilu so zapisali, da »predlog zakona v obstoječi obliki ni dovolj zrel za potrditev zaradi resnih tveganj za varstvo osebnih podatkov: od širšega kroga tistih, ki bi dostopali do podatkov, možnosti zlorab in uhajanja podatkov, do dodatnih kibernetskih nevarnosti pri tako obsežni centralni zbirki. Problematična je vloga nove družbe, ki bo izvajala strateške naloge pri obdelavah podatkov.«

Izredno velika moč in široka pooblastila

Informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik  je v minulih dneh v medijih izpostavila, gre za gre za zbirko podatkov, kjer je vse o nas in naših družinah, zato mora biti izjemno jasno in sorazmerno določeno, kdo lahko vidi kaj. Pri tem je izpostavila tudi nedavni primer (op. ranljivosti pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), ki je zelo eklatantno pokazal, kako zelo občutljivi so podatki, ko jih imamo na enem mestu, centralno in o vseh državljanih.

Kot ključen problem je izpostavila ustanovitev nove družbe, ki bo imela osrednjo vlogo pri procesih digitalizacije in obdelave podatkov in bo imela »izredno veliko moč in široka pooblastila«.

Čeprav zakon družbo opredeljuje kot pogodbenega obdelovalca, naloge, ki ji jih daje – med drugim »bistveni vpliv na razpise, na nabave vseh teh IT rešitev« – po besedah informacijske pooblaščenke kažejo na to, da njena vloga  ne bo taka, »da bo ta družba dejansko pod nadzorom in pod kontrolo upravljavcev podatkov«.

Dodatno skrb vzbuja dejstvo, da bo poslovodstvo družbe neposredno pod vplivom vsakokratne vlade, ki bo v vlogi skupščine imenovala večino nadzornega odbora in posredno tudi direktorja. Tak model upravljanja pa ni v skladu s standardi, ki veljajo pri drugih velikih državnih zbirkah podatkov (npr. v policiji, sodstvu, pri davčnih podatkih), kjer so ključni najvišji standardi varovanja podatkov, strokovnost in politična neodvisnost upravljavcev podatkov.

Glasovanje v petek

Sicer pa bo danes pred poslanci državnega zbora tudi tretja obravnava zakonodajnega svežnja za reformo pravosodja, in sicer predlogov novih zakonov o sodiščih in sodnikih ter predlogov novel zakonov o Sodnem svetu in o državnem tožilstvu. Cilj sistemske prenove zakonodaje je povečati učinkovitost, preglednost in organiziranost sodnega sistema.

O predlaganih zakonih bodo poslanci glasovali v petek.